Tiskanje

bajncerli -lina/-la (bajncirli, vencerli, bajncerli) samostalnik moškega spola

delavec v vinogradu

FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, (Št.); čič ne da nič, (Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

deilovic

GLEJ: delavec

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dejanjak [dejȃnjak] (dejanjek) samostalnik moškega spola

kdor dela; delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delajoči -ega (delajuči) posamostaljeno

kdor opravlja fizično, zlasti ročno delo; SODOBNA USTREZNICA: delavec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delavac

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dẹ́lavčəc, -čca, m. dem. delavec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dẹ́lavəc, -vca, m. der Arbeiter; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dèlavec -vca m delavec: ár je vrejden delavecz hráne KŠ 1771, 32; ti delavczov je pa malo KŠ 1771, 202; je je dáo delavczom KŠ 1771, 139; vu ládji zdelavczi KŠ 1771, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delavec [dẹ́lavǝc] samostalnik moškega spola

delavec
dninar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delavec (delavec, delovec) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola

1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec

1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik

2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec

2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec

3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec

FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delaveč gl. delavec ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delaveč

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delevec

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delocev [rod. mn.] gl. delavec ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delocev

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delovec samostalnik moškega spola

GLEJ: delavec

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delovec gl. delavec ♦ P: 2 (TC 1550, TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delovec

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

deloveč

GLEJ: delavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

doberdelovec

GLEJ: delavec, dober2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fakin [fakȋn] samostalnik moškega spola

najet delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gnojáč, m. delavec, ki gnoji, Mur., Danj.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hlẹ́bavəc, -vca, m. der Brotmann, Z.; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jȃnar, -rja, m. delavec, kateri jan dela, t. j. na janu, na kraju jana dela, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kemȋjski, adj. zur Chemie gehörig, chemisch, Cig., Jan., Cig. (T.); k. delavec, der Laborant, Cig.; = k. strežnik, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras-Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

krúhavəc, -vca, m. človek, ki ima dosti kruha: čič ne da nič, delavec je kruhavec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

marlíven -vna -o prid. priden, marljiv: táksi delavec, kak te marliven AIP 1876, br. 4, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.-C.; (prim. najem 3)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

najemnik [najẹ̑mnik] samostalnik moškega spola

najet delavec, dninar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

narednik [naredník] samostalnik moškega spola

povzročitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

novinek [novȋnǝk] samostalnik moškega spola

obnovitelj, prenovitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

omočnéjšiti -im dov. okrepiti: Pri na'sz je Vöro katolicsánszko krouto o'sivo, omocsnejso Nádasdi Leopold KOJ 1848, 112
omočnéjšiti se -im se okrepiti se: Táksi delavec pa ki 'zelôci stamo toliko jela dá, ka sze z tém omocsnêsi AIP 1876, br. 4, 7; Nê za doszta, ka szo sze protivniki törka vu Hercegovini omocsnêsili AIP 1876, br. 6, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje (Kras), kakor laško olje, (Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

početnik [počẹ̑tnik] samostalnik moškega spola

začetnik, tj. človek, s katerim se kaj začne

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

počívaš -a m počivajoč človek: delavec, ki sze v-deli vnogo poti sze vecs more zdühávati, kak te marliven i pocsivas AIP 1876, br. 4, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pomóč-dèlavec -vca m pomožni delavec: i vszi táksi pomocs-delavci i deticske, ki vecs dácse nemajo AI 1875, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

posel -sla m najet delavec: kaj vy od eniga takushniga poſla rod. ed. dershite ǀ takushniga poſla rod. ed. ene ure per hishi bi nedarshali ǀ kadar bi posly im. mn., inu delauzy ſvejſtu ſtregli ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly im. mn. brumnu shive ǀ vy poslij im. mn. imate biti krotki, nikar neodgovariat gospodariom ǀ tuoij poſli im. mn. shentuijeio, inu preklinaio ǀ Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli im. mn. ſe neshli ǀ Jeſt dobru vejm kaj je od poslou rod. mn. S. Hieronymus djal ǀ poslam daj. mn., delauzam, anduerhariam lona n' hozheo plazhat ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom daj. mn., neplazhesh antverharie ǀ vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle tož. mn. ǀ pojdi supet skerbejti sa, tvoje shene, otroke, poſle tož. mn. inu shivino ǀ v' hishi s' sheno, s' posly or. mn., inu s' blishnimi ſe kregat ǀ vmej 50. poſly or. mn. kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt ǀ kadar bi Gospodary vſmileni bily s'ſvojmi poslij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

prídən, -dna, adj. 1) Nutzen bringend, nützlich: sv. pismo je pridno, Trub.; moj jarem je priden, Trub.; njegovo dejanje je tebi silno pridno, Dalm.; to je bolj vidno nego pridno, Levst. (Rok.); ni nikdar pridne iz njegovih ust, aus seinem Munde hört man nie etwas Gutes, Cig.; veliko pridnega ljudem ni storil, Pohl. (Km.); — 2) brav; pridni otroci; fleißig, emsig; p. delavec, pridno delati; pridne roke skrbijo za stare zobe, Vrt.; — productiv (o človeku), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

primerovavec [primerovȃvǝc] (primerovalec) samostalnik moškega spola

kdor cilja, meri

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pripomočnik [pripomočník] samostalnik moškega spola

pomočnik, pomagač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.-C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče-Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče-Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

strgár, -rja, m. 1) der Schaber, Mur.; delavec, ki vitre strže, Rib.; — der Kratzer, Jan.; — 2) der Kaminfeger, Jan., C., Dol., Gor., vzhŠt.; — 3) der Löffelmacher, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig., C., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

tabrh [tábrh] samostalnik moškega spola

delo, ki ga opravi delavec v enem dnevu kot tlačan ali dninar

PRIMERJAJ: rabot, tlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

začetnik [začẹ̑tnik] samostalnik moškega spola

človek, ki se prvi začne ukvarjati s čim; začetnik; ustanovitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

žènjati -am nedov. žeti: 'zenyas, gde ſzi nej ſzejjao KŠ 1771, 85; I, ki 'zenya, nájem vzeme KŠ 1771, 276; Z-rokámi 'zenya delavec KAJ 1870, 34; one ni ne 'zenyajo KAJ 1870, 20; püſzti ſzrp tvoj i 'zenyaj KAJ 1870, 792; pren. csi mi vaſa telovna 'zenyamo KAJ 1870, 506

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.