delfín -a m (ȋ) 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam;
delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delfín -a m živ. (ȋ) ~i se poganjajo za ladjami; tudi živ., pojm., šport. plavati ~ |plavalni slog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Delfín -a m, tudi živ., zem. i. (ȋ) |ozvezdje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delfín -a
m ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim nosom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
delfȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delfīn, m. = pliskavka, der Delphin, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delfin [delfȋn]
samostalnik moškega spolamorski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delfin samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
delfin -a m delfin:
cilu eno ribo Delphin im. ed. imenovano ſo bily vkrotili ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini im. mn., kakor Neptuna ǀ ty drugi Delphini im. mn. ſa zholnam plavaio ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu rod. mn. ← lat. delphīnus ← gr. δελφίς, δελφίν ‛delfin’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.