čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti:
Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o:
zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
denar -(j)a m denar:
en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
denarci m mn. denarci:
Kateri ene denarize tož. mn. je bil preshparal (I/2, 107) → denar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
groš -a m groš:
ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izgubljen -a prid. 1. izgubljen:
kadar ta sgubleni im. ed. m dol. ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho ǀ je mogal petlat, kakor uni ſgubleni im. ed. m dol. ſijn ǀ ti ſi taista sgublena im. ed. ž ouzhiza, Katera ſi seshla v' pushavo tega greha ǀ dokler te S. manunge nemate je vſe sgublenu im. ed. s ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga rod. ed. m Sinu ǀ s'kuſi taiſto pergliho te sgublene rod. ed. ž auzhize ǀ pomejta hisho de bi ta sgubleni tož. ed. m dol. denar nashla ǀ ſpumni na uniga sgubleniga tož. ed. m ži. Sinu ǀ To sgubleno tož. ed. ž erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ tezhe sa leto ſgubleno tož. ed. ž ouzhizo ǀ letu sgublenu tož. ed. s klaſsovje bo pobral ǀ de bi molili, inu mashuvali, de bi supet tu sgublenu tož. ed. s nashil ǀ zhe bote … s'tem ſgublenem or. ed. m ſynam vasho pregreho ſpovedali ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim or. ed. m Sijnam ǀ ter rezite s'tem sgublenin or. ed. m Synom ǀ ſo reſtroſeni po ſvejtu, kakor te sgublene im. mn. ž ouze ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih rod. mn. ǀ Tem ſgublenem daj. mn. je pravi pot prutu desheli tyh isvolenyh ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene tož. mn. ž ovzhize ǀ te pravizhne polona, inu te sgublene tož. mn. ž dushe isvelizha ǀ njemu hozhe ſupet vſe njega dobra della ſgublena tož. mn. s poverniti 2. pogubljen:
aku bosh mene ſodil po moj pregrehi ſim sgublen im. ed. m ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi dò vekoma sgublen im. ed. m biti ǀ dove koma bi bil ſgublen im. ed. m ǀ Poverni nasaj kar tebi po pravizi neshlishi, ſizer tvoia dusha je sgublena im. ed. ž ǀ de bi ta dusha nebila ſgublena im. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Kristus -a m osebno lastno ime
Kristus:
Chriſtus im. ed. hitru, inu kratku ijm odgovori ǀ Christus im. ed. ijh k'ozhetu poshle ǀ Chriſtuſ im. ed. hitru mu ſlavu da ǀ Christvs im. ed. Iesus je bil sKrit ǀ Criſtus im. ed. pervoli rekozh ǀ kulikain je Ckriſtus im. ed. sa Isvelizeinie vaſhe dushe terpel ǀ Shiher moi Chriſte cit. zv. ed. pravish ǀ O Ozha Chriſte cit. zv. ed. Ieſus ǀ O Chriſte cit. zv. ed. JESVS! de jeſt skuſi mojo lenobo ſim urshoh ǀ Moj Chriſte: cit. zv. ed. kaj bodo tvoj vbogi Jogry jeidli, ony ſo tudi lazhni ǀ Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa rod. ed. ſijnu Bosſijga ǀ skriunust Roijſtua Chriſtuſa rod. ed. Iesuſa ǀ oni govorè od Christuſa rod. ed. ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa rod. ed. Iesuſa premishluite ǀ shpot s' kriſtuſa rod. ed. dellaio ǀ Shpot velih ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa rod. ed. ǀ Chriſtuſu daj. ed. v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio dale ǀ h'Christuſu daj. ed. pojte ǀ Taku polonash Chriſtusu daj. ed. ǀ je Criſtuſu daj. ed. nesveiſt ǀ ſi naprej vſame h'Chriſtuſu daj. ed. pojti ǀ je bil prishal k'Chriſtuſu daj. ed. ǀ Predash Chriſtuſa tož. ed. s'en denar ǀ zhes Chriſtusa tož. ed. ſe je toshil, inu marmral ǀ ſo bilij perſileni Christuſa tož. ed. sbuditi ǀ Chriſtusſa tož. ed. s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili ǀ ſo bily sklenili de hozheo Christusa tož. ed. vumorit ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa tož. ed. verovali ǀ ſe je bil sgreval, inu taku mozhnu v'Christuſa tož. ed. ſalubil ǀ ſo v' Criſtuſa tož. ed. verovali ǀ je uprashal Ckriſtuſa tož. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu mest. ed. Jeſuſu ǀ per Christuſu mest. ed. ijszhite ǀ v'Christuſu mest. ed. prebivajte ǀ s' Chriſtuſam or. ed. v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili ǀ ſta sa Chriſtuſam or. ed. shla ǀ So raishali enkrat s'Chriſtuſam or. ed. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam or. ed. saveſſani, inu perbiti hozheo oſtati ǀ veliku folka je bilu shlu sa Chryſtuſam or. ed. ǀ ſamij ſo sa Christuſam tekli or. ed. Jézus Krístus, lat. Jesus Christus, gr. Ιεσῦς Χριστός; → Kristuš, → Jezus, → Mesija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nepriložnost -i ž neprilika, težava:
ta nar manshi neperloshnost im. ed. ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi ǀ Na mejſti neperloshnoſti rod. ed., inu supernoſti, katere v' njegovi shlushbi bote vezh krat mogla poterpeshlivu preneſti, vam bo dall ta vezhni myr, inu pokoi ǀ de bi njemu neperloshnoſt tož. ed. ne dellale ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem perglihat, kateri to nar manshi neporloshnost tož. ed. nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi kehi, kir velike neperloshnoſti tož. mn. je terpel ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby, tulikajn neperloshnosti tož. mn. ta zhlovik ſi vsame
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
odrešenik -a m odrešenik:
nash Odreshenik im. ed. Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil ǀ odreshenik im. ed. Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ naſh Odreſhenik im. ed. Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu ǀ naſh Odrèshenik im. ed. pravi od njega ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik im. ed. vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto Naſhiga Odrèshenika rod. ed. Christuſa Iesuſa ǀ nelubite Vaſhiga odrèſhenika rod. ed. ǀ k'ſvojmu Stuarniku, inu Odresheniku daj. ed., ſe nepofliſsate ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku daj. ed. ſo ſtrili ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku daj. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle Christuſu Iesuſu Odrèsheniku daj. ed. Nashimu ǀ ſuper Christuſa Iesuſa odreshenika tož. ed. naſhiga ǀ vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika tož. ed. ǀ s'kakushnim ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika tož. ed. ǀ shtimajte Christuſa Vaſhiga Boga, inu odreſhenika tož. ed. ǀ vſe kar dobriga, lepiga, inu nuzniga zhlovik shelejti more, v' G: Bogu naſhimu odresheniku mest. ed. ſe najde ǀ ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam or. ed., vashim ſe sglihat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Plavtus m osebno lastno ime
Plavt:
sabela je laſtni dobizhik, inu denar, kakor Plautus im. ed. je djal (IV, 291) ǀ ſa tiga volo je imel urshoh rezhi Plautus im. ed. (V, 58) Tít Mákcij Plávt, lat. Titus Maccius Plautus (pribl. 254–184 pr. Kr.), rimski komediograf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pometati -am nedov. pometati:
ona kuha, pometa 3. ed., pere, ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe ǀ pomejta 3. ed. hisho de bi ta sgubleni denar nashla ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal del. ed. m hisho Aureliuſa ǀ ſim mojo dusho, inu vejſt pomejtal del. ed. m zhiſtu, de bi vidil aku ſe notri najde kakushna gnushſoba teh grehou skrita ǀ derua v'kuhino je noſſila, inu Kloshter pometala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti:
njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se:
de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
predati -am dov. prodati:
jo bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati nedol. ǀ hozhe ſvojo dusho hudizhu predati nedol. ǀ na ſvejti bi nemogal edn vekshiga greha doperneſti, kakor Synu Boshiga Chriſtuſa Jesusa sa danarje predat nedol. ǀ Predash 2. ed. Chriſtuſa s'en denar ǀ jo perdash 3. ed. hudizho s'en lusht tiga meſſa ǀ s' eno skledizo lezhe ſvojo erbiszhino preda 3. ed. ǀ Gospud imà Malariu peld plazhat, ali pak puſtiti de ga preda 3. ed. s' eniga norza ǀ s'en greh jo hudizhu predaſte 2. mn. ǀ Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado 3. mn. kadar je ner drashej ǀ s' en kratik lusht predadò 3. mn. to shlahtno krono gnade boshie ǀ tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio 3. mn. ǀ de bi ijm shivejne nepremankalu, Boga, inu dusho predajo 3. mn. ǀ vſe kar je imel je bil predal del. ed. m ǀ Euschanius Cardinal en ſam shlahten kamen je bil predal del. ed. m sa ſtu taushent kron ǀ sa 30. srebernikou je bil pradal del. ed. m, Chriſtuſa ǀ tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala del. ed. ž ǀ Shushteria ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra, ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala del. dv. m ǀ Iosephavi bratje … v'dalne deſhele ſo ga bily predali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prez predl. z rod. brez:
ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ poſt, almoshna, molitvu, Boshij pot, inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi; ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe; en faush denar, kateri nezh nevela ǀ vij nihdar presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni ǀ serze je zhistu, inu pre vſe gnuſobe tiga greha Različica prez se prevladujoče uporablja v prvih treh knjigah, v zadnjih dveh pa raba peša v prid → brez, kar je domnevno nastalo po križanju prez in bez.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skrb -i ž skrb:
vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skubiti -im nedov. skubiti, obirati za denar:
Kadar v'rokhe ym pride ena debela tiza taku dolgu jo skubio 3. mn., dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo, de s'taisto red do nagiga jo slezhejo (I/2, 146)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati:
Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati:
aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se:
Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
šrajati -am nedov. kričati, vpiti:
ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati:
dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati:
JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se:
nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za:
neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ukraden -a prid. ukraden:
Samuriz samerka de shaz mu je ukraden im. ed. m ǀ samerka Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena im. ed. ž ǀ samerkam de je meni vkradenu im. ed. s ǀ samerkash de je ukradenu im. ed. s ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga rod. ed. m nagauge obeſsit ǀ kadar nima vezh ta ukradeni tož. ed. m dol. denar, poverne en drugi ǀ nikuli nepoverne tu vkradenu tož. ed. s, inu sgolufanu blagu ǀ perneſse, ali perpele vni tat tu ukradenu tož. ed. s blagu ǀ nej ſo bily Angely po njegovo dusho pershli, ampak hudizh ogvantan s'taiſtimi vkradenimy or. mn. koſſizi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
veljati -am nedov. veljati:
de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vpiti -ijem nedov. vpiti:
ta neſrezhni sazhne vpyti nedol. ǀ sazhne vpijti nedol., inu na vus glaſs shrajati ǀ ta bore mosh, sazhne vpiti nedol. ǀ Italia, je bil sazhel vupitij nedol. Enæas kadar je bil lashko dezhelo saghedal ǀ ſazhne vupyti nedol. ǀ Ty drugi Sodniki tudi sa Caiphesam sazhnejo upyti nedol. ǀ kakor je bil tega vgledal ſazhne vupyte nedol. ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo, gasazhnejo lovit, inu tergat, ta sazhne rupiti nedol. ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga vpye 3. ed. lubi tvojga Boga ǀ Jeremias Prerok upye 3. ed. ǀ S. Bernardus ſe jeſij, inu vupye 3. ed. ǀ ſapuſhena ſirotiza vpije 3. ed. ǀ aku en denar upije 3. ed., inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ vshe tulikajn leit v' taiſtim shveplenskim ogniu vpyete 2. mn. ǀ s' Judomy upyeio 3. mn. ǀ vſy v' pakli vpyeio 3. mn. maszhovajne zhes Mahometa ǀ tvoj grehy vpieio 3. mn. maszhovaine gori v' nebeſſa ǀ ſo grehy kateri v'nebu vpiejo 3. mn. ǀ uſi ukupaj vpijejo 3. mn. ǀ te vboge dushize vpjò 3. mn. ǀ po meſti je tekal, inu na vus glaſs je vpyl del. ed. m ǀ je vupil del. ed. m Kakor tiza v'precepi ǀ na vus glaſſ je vpil del. ed. m ǀ kry tiga nedolshniga Abelna, katera je maszhovajne zheſs Caina vpyla del. ed. ž ǀ je vpijla del. ed. ž, inu proſſila ǀ leta shena je upijla del. ed. ž, inu jokala, de poli mille je jo bilu shlishat ǀ cellu meſtu je njemu napruti shlu, inu upilu del. ed. s ǀ v' pakli bodo maszhovajne zhes tebe vpyli del. mn. m ǀ ſte vupili del. mn. m chrishajga, chrishajga ǀ na vus glaſs ſo vpilij del. mn. m ǀ ſim vidil veliku dush, katere pred Rihteriam Nebeskim ſo vpyle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zabela -e ž zabela:
ta sabela im. ed. je laſtni dobizhik, inu denar ǀ variteſe Nem. Nem. lete hudizhave sabele rod. ed. ǀ otrozy guanta poterbujeio, shena shitu, inu sabelo tož. ed. kupit opomina ǀ one ſó ble lakomne po letej sabeli mest. ed. kakor moshje ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele tož. mn. perpravit, de vſem dishj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.