dezertêr -ja m (ȇ)
kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije
kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dezertêr -ja m z -em člov. (ȇ) |ubežnik, vojaški begunec|
dezertêrka -e ž, člov. (ȇ)
dezertêrjev -a -o (ȇ)
dezertêrka -e ž, člov. (ȇ)
dezertêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dezertêr -ja m
kdor s pobegom prekine obvezno dejavnost v vojski ali udeležbo v boju
SINONIMI:
vojaški ubežnik, knj.izroč. prebežnik, star. vojaški begun, knj.izroč. vojaški begunec, zastar. vojaški prebeg, zastar. vojaški uhajač, zastar. vojaški uhajavec
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
dezertȇr – glej dezertȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dezerter ► dezerˈteːr -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.