absúrdna dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
akcíjska svobôda -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
alternatívec -vca m (ȋ) 1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci;
skupina alternativcev in pankerjev 2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog;
pogajanja potekajo na bipartitni ravni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna normaZanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
kot odskóčna dèska [za kóga/kàj],
postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
di- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialóg -a m (ọ̑) 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog;
dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog;
prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom;
dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialóg -a [ija] m (ọ̑) dramski ~ dvogovor; ~ med različno mislečimi |izmenjava mnenj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialóg -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
dialọ̑g -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialóg -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dialogizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
dialóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialog: dialoški tekst;
knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dioskurPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dijoskúr], rodilnik [dijoskúrja]
BESEDOTVORJE: dioskurjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
disociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces;
disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci,
držáti se na distánci,
glédati na kóga/kàj z distánco,
poglédati na kóga/kàj z distánco
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
- V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
- V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
- Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
- Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
- Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
- Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
- Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
- Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
- To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
- Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
- Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
- Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
- Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dramátika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje] 1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija
2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
drámski dialóg -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
drámski diskúrz -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
drámski gôvor -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
duológ -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dvózbórje samostalnik srednjega spola1. iz glasbe kompozicijska tehnika, pri kateri dva dela zbora, dva zbora ali dve zasedbi drug drugemu odgovarjata 1.1 iz glasbe izvajalec skladbe v taki tehniki
ETIMOLOGIJA: iz ↑dva + ↑zbor
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
epizọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Fájdon -a m, stvar. i. (ȃ) |Platonov dialog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa] 1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən] 1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej ↑fikcija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkêjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les;
bel, gladek papir;
gladka cesta;
gladka površina, stena;
tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod;
gladki verzi;
jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov;
mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gostagládko stil. gladkó prisl.:
ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
● gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
gôvor -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
govorljív -a -o prid. (ī í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
govorljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ dramski dialoggovorljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ínterkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturen: interkulturni dialog;
interkulturna komunikacija;
konflikti v interkulturnih situacijah 2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: interkulturni študij;
interkulturna vzgoja;
interkulturno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
iztóčnica -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kleníti -ím nedov. (ī í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
konkurénčni dialóg -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
KoseskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Jovana Vesela, slovenskega pesnika in prevajalca
IZGOVOR: [koséski], rodilnik [koséskega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
manzáj -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mèdkultúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) 1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: medkulturni dialog;
medkulturni konflikti;
medkulturna nestrpnost;
cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje 2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: medkulturna vzgoja, zavest;
medkulturne primerjave, raziskave;
diplomirala je iz medkulturnih študij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
mèdkultúrni -a -o
prid. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
monolọ̑g -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
monológ -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
MontaignePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski renesančni pisatelj in filozof
IZGOVOR: [montênʼ], rodilnik [montênja]
BESEDOTVORJE: Montaignev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
montírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati: montirati kliše, pralni stroj;
montiral je nov plašč na kolo;
montirati luč na strop / montirati elektriko inštalirati2. delati napravo iz prej pripravljenih delov, sestavljati: v tovarni so začeli montirati prve serije avtomobilov / montirati stanovanjski blok / montirati sliko; pren., ekspr. spretno je znal montirati dialog 3. film. načrtno povezovati, urejevati posnetke v film: montirati prizore iz filma montíran -a -o:
stroj, ki je bil montiran pred kratkim; njegova osebnost je v romanu montirana iz dveh polov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
multilóg -a m (ọ̑) 1. pogovor med več osebami, večgovor: dialog in multilog 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: naučiti se multiloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ódrska izjáva -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
odtŕžek -žka m (ȓ) odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje
● dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
OzadjePri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pápež Frazemi s sestavino pápež:
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov;
sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
polémičen -čna -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičen polémično prisl.:
polemično povzeti nasprotnikove trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
polilóg -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo;
njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se
postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji
ponotránjen -a -o:
ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
povrátna zánka -e -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi;
manj pretenciozna komedija;
pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek;
ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.:
avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prevajanje Haškovega Švejka v slovenščinoNa vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko.
V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis.
Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.
PRIMERJAVE:
- Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
- slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
- slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
- na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:
1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki
...Komentar:
- Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
- Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
- Posluhovačka – strežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.
2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
priprávljenost-isamostalnik ženskega spolastanje zavedanja, kaj se pričakuje
- pripravljenost do česa/koga
- , pripravljenost zaradi česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - pripravljenost za/na
- , pripravljenost pred
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
retórika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetkaa) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice;
razdalja med skrajnima koncema;
skrajni rob ceste;
voznik na skrajni desni ima prednost;
skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo;
določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori;
to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture;
skrajne ideje;
skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal;
določiti skrajne stopnje prispevka;
skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore;
skrajna malomarnost, razdraženost;
za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost;
v skrajni sili bi mu že pomagali;
s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zeloskrájno prisl.:
hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa],
pobírati smétano,
pobráti [vsò] smétano,
posnéti smétano,
zbrála se je smétana [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sociálni dialóg -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sòčlánica -e ž (ȍ-ȃ) ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom članica česa: država bo evrske sočlanice zaprosila za pomoč;
podpora, soglasje sočlanic;
dialog s sočlanico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
spevoígra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
stihomitíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp,
bíti v slonokoščénem stôlpu,
sestopíti iz slonokoščénega stôlpa,
slonokoščéni stòlp,
umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa],
umík v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapŕtost v slonokoščéni stôlp,
zapustíti slonokoščéni stôlp,
živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa],
življênje v slonokoščénem stôlpu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjoa) glede na količino: stopnjevati izvoz;
stopnjevati proizvodnjo;
dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi;
stopnjevati pritisk;
okupator je vedno bolj stopnjeval teror;
ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim;
stopnjevati priprave za napad;
stopnjevati sposobnosti do skrajne meje;
množičnost umetnosti se stopnjuje 2. jezikosl. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili stopnjujóč -a -e:
stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste
stopnjeván -a -o:
stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
dáti kàj na strán,
drúga strán medálje,
íti na strán,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
nasprótna strán,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
obrníti še êno strán čésa/v čém,
spŕte straní,
státi na stráni,
státi na stráni kóga,
šálo na strán,
znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
strokôvni dialóg -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən] 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga1.1. ki kaže, izraža tak odnos
2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: ↑strpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
šivánka Frazemi s sestavino šivánka:
bíti [kàkor] na šivánkah,
iskánje šivánke v kopíci sená,
iskáti [kóga/kàj] kàkor šivánko v sénu,
iskáti [kóga/kàj] kot šivánko v sénu,
iskáti šivánko v sénu,
nájti šivánko v kopíci sená,
nájti šivánko v sénu,
sedéti [kàkor] na šivánkah,
tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti,
tišina, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
TejrezijPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tejrézij] imenovalnik tudi [tejrézijas], rodilnik [tejrézija]
BESEDOTVORJE: Tejrezijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa] 1. strokovnjak za teologijo1.1. študent ali diplomant teologije
STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: ↑teologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Téspisov vóz -ega vozá m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
trikótnik Frazemi s sestavino trikótnik:
ljubézenski trikótnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
trípartítni trípartítna trípartítno pridevnik [trípartítni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tripartit, angl., frc. tripartite iz lat. tripartītus iz ↑tri + partīre ‛deliti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
trístránski sociálni dialóg -ega -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
úlica Frazemi s sestavino úlica:
bíti v slépi úlici,
iskáti pót iz slépe úlice,
íti na úlice,
izhòd iz slépe úlice,
nájti izhòd iz slépe úlice,
nájti pót iz slépe úlice,
poiskáti izhòd iz slépe úlice,
pót iz slépe úlice,
pripeljáti v slépo úlico,
príti iz slépe úlice,
slépa úlica,
správiti kóga v slépo úlico,
zaíti v slépo úlico,
znájti se v slépi úlici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ) 1. pogovor med več osebami: dialog, monolog in večgovor v književnosti 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: večgovori med sodnikom in sprtima stranema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vósek Frazemi s sestavino vósek:
bél kot vósek,
bléd kàkor vósek,
mêhek kàkor vósek,
mêhek kot vósek,
porumenéti kàkor vósek,
raztopíti se kot vósek,
rumèn kàkor vósek,
stopíti se kot vósek,
topíti se kot vósek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vzpodbújati -am nedov. (ú) spodbujati: vzpodbujati tekmovalce;
vzpodbujati koga k posnemanju;
vzpodbujati koga, naj gre / vzpodbujati dialog vzpodbujajóč -a -e:
vzpodbujajoče besede; prisl.: vzpodbujajoče govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zintelektualizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ dialogzintelektualizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zintelektualizírati -am dov. (ȋ) knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje zintelektualizíran -a -o:
zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
žív-a -opridevnikrazvijajoč, rastoč
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
- , kdo biti živ med kom, kje
- , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
delujoč, tvoren, aktiven
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
- , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
resničen, dejanski
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med kom/čim, kje
živahen
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med čim, kje
- , kdo/kaj biti bolj živ od česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.