dragoljúbec
-bca
m
(
ȗ
)
nar.
gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica:
Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala
(Ch. Dickens - O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika
, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Število zadetkov: 1