dinja -e ž dinja: ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie im. mn., sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra (III, 73) ǀ v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer, dijn rod. mn. imeli (II, 540) ǀ je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 10 dyn rod. mn. (IV, 292) < slovan. *kъdy̋n'a ← gr. κυδώνια ‛kutina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.