cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.