dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] 2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakast
STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik] 1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik ETIMOLOGIJA: ↑dresen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja] 1. nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa 1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.