dlánčen -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dlan: zlomiti si dlančno kost;
dlančna stran podlakti 2. nanašajoč se na dlančnik: dlančni računalnik;
ponudniki dlančnih naprav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dlánčnik -a m (ȃ) majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: naprednejši dlančniki predvajajo glasbo in delujejo kot mobilni telefoni;
izdelovalec dlančnikov;
serija dlančnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
povezljív -a -o prid. (ī í) ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim: povezljiv trak / povezljivi gospodinjski aparati; omrežno povezljiv faks, računalnik, tiskalnik; dlančnik je povezljiv z mobilnim telefonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.