dobríčina1 -e m (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobríčina2 -e ž (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobríčina1 -e m, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: stari ~; Bil je velik ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobríčina2 -e ž, člov. (ȋ) poud. |dobrodušen, dobrosrčen človek|: Stara ~ se je vsemu čudil(a)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobríčina1 -e m
GLEJ SINONIM: dober1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dobríčina2 -e ž
GLEJ SINONIM: dober1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dobrȋčina – glej dọ́ber

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dobričina ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 8