dôbro -a s (ó) zastar. dobrina: dobra so se kopičila v rokah posameznikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro1 -ega
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
dôbro2 nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje dosega zaželeno v precejšnji meri
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
dôbro3 člen.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
dôbro4 povdk. izraža, da so razmere, okoliščine precej zadovoljive
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
dôbro Frazemi s sestavino dôbro:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
dôbro se počútiti v svôji kóži,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro1 [dóbro]
prislov- dobro
- dodobra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro2 [dóbro]
ime črke d
PRIMERJAJ: d
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro prislovPRIMERJAJ: dober
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dobro sam., F
19,
aequi boniquè consulere, ṡa
dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe;
aequi boniquè facere, ẛa
dóbru vṡèti;
afficere beneficÿs aliquem, enimu
dobru ſturiti;
benedicere, ṡhègnovati,
dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati;
benefacere, dobru ſturiti;
boni consulere, ṡa
dobru vṡèti;
commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi
dobru ſturiti;
contentum eſse, ṡa
dobru vṡèti;
facere aequi bonique, ṡa
dobru vṡèti;
genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali
k'dobrimu nagnenîe;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti
h'dobrimu, ali hudimu;
ominator, kateri hudu, ali
dobru loſſa, ali prerokuje;
ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali
dobru;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na
dobru pregovoriti;
praenimis, cilú prevezh, enu
dobru prevezh;
resolutare, ṡupèt
dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri
dobru iṡdaja, inu zhaſty;
sectari bonum, po
dobrim ſe rovnati;
tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa
dobru iméti;
prim. bolje, boljše
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro prisl., F
174,
bene emere, dobru kupiti;
benemeritus, dobru vrédin;
collectus, dobru per ſebi;
confisus, -a, -um, dobru ṡavupan;
depsicus, -a, -um, dobru gnèten;
desicare, poſuſhiti,
dobru poſuſhiti;
egregius linguae, kateri cilú
dobru govory;
fervescere, dobru ſegréti;
insigniter, insignitè, prou
dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu;
inspicere, polukati, notar pogledati,
dobru ogledati;
intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu
dobru premiſliti, reṡgledati;
ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti;
meditatus, -a, -um, dobru premiſlen;
obarmare, oroṡhyti, ſe
dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti;
odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh;
opimare, tolſtiti, pitati,
dobru rediti;
paratè, dobru perpravlenu;
probè, jeſt ſe cilú
dobru ſpumnim;
promerens, dobru ṡaſluṡhen;
salubrè, salubriter, dobru, sdravu;
victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro prisl. dobro:
My dobru vejmo kaj od ſledniga zhloveka Iob praui ǀ ſemkaj ſe dobru rajma kar piſhe S. Antoninus Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → blje, → bolje, → boljše.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro samostalnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro1 [ime črke] sam. – ♦ P: 4 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro2 prisl. ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro3 povdk. ♦ P: 38 (TC 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro4 čl. ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TT 1560, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro5 [del besed. zveze] – ♦ P: 22 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik – ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro2 (dobru, dobro) prislov1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro4 (dobru, dobro) členek1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro gl.
fejst prisl.;
prim. dober
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek;
fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji;
dober papir ne vpija črnila;
dober radijski sprejem;
dober zrak;
povsod so speljane dobre ceste;
dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek 3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost;
dobra prehranjenost organizma;
dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk 4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica;
poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom;
to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro! // ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti;
sin je še kar dober, hči je slabša;
naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo 6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober;
ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober;
čaj je dober proti prehladu;
mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež 8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber;
posoda drži dobrega pol litra;
do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izražaa) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav;
ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave;
še ta izpit, pa sem dober;
s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen;
ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt;
še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjenab) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa;
dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumnac) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal;
ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobrodôbro
1. prislov od dober: dobro gospodariti; dobro misliti o ljudeh; sadje je letos dobro obrodilo; dobro postavljeno vprašanje; vročino dobro prenaša; umil si se dobro, še počeši se; dobro vzgojen otrok; dobro zaslužiti / vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno
2. izraža precejšnjo temeljitost dejanja: posodo dobro očistite in posušite; dobro je poslušal, kaj bo povedal; publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo; dobro znan obraz / dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno / ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali / kot podkrepitev dobro veš, da ne morem
// star. precej2, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil
3. z dovršnim glagolom poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja: ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo; zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
4. v povedni rabi izraža
a) primernost, koristnost česa: zate bo dobro, če boš delal; najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo; dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi / če boš govoril resnico, bo dobro / zdaj ni dobro molčati ne sme se
b) v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev: dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati; ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; dobro bi bilo, da bi začeli
c) precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati
č) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: dobro mi je; malo si odpočij, pa ti bo bolje
5. nav. elipt. izraža
a) zadovoljstvo nad čim: dobro, da si ostal doma; dobro, da ni zamudil
b) začudenje, presenečenje nad čim: dobro, da vse zmore; še dobro, da ga poslušajo
6. v medmetni rabi izraža
a) soglasje, privolitev: mi bomo tudi šli z njimi. Dobro; dobro, pa naj bo po tvojem
b) zadržano pritrjevanje: dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; dobro, kaj si pa drugega hotel
c) nevoljno sprijaznjenje s čim: dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari
● pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro
dôbri -a -o sam.:
pomagal je dobrim in slabim; ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval; dobro in zlo; pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož; do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma; delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; v njegovo dobro sem to storil korist, prid; 100 evrov imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti; storil je dosti dobrega; to ne pomeni nič dobrega / kaj bo dobrega kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite
♦ fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno;
prim. boljši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljenbóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ihbóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~eganàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emudôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovoljbóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~eganàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnomadôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dober -bra prid. dober:
on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro:
Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro.. prvi del podr. zlož. dobrobít; dobrodélen, dobrodúšen, dobrosŕčen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro... prvi del zloženk nanašajoč se na dober: dobrodelen, dobrohoten, dobronameren, dobrosrčen;
dobrodošel / dobrovoljec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro delnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro dobro [dóbro dóbro]
medmetna zvezaizraža pohvalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro ime [dóbro imẹ̑]
samostalniška zveza srednjega spolaustaljeno pozitivno mnenje o kom; dobro ime
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro imé -a -na s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro iti [dóbro íti]
nedovršna glagolska zvezauspevati; dobro iti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro narejêna ígra -- -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Dobro PoljePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dobrega Polja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dôbro pólje], rodilnik [dôbrega pólja]
BESEDOTVORJE: Dobropoljčan, Dobropoljčanka, Dobropoljčanov, Dobropoljčankin, dobropoljski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro stati [dóbro státi]
nedovršna glagolska zvezajamčiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro uprávljanje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro vladovánje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dobro voljan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
dôbro zapŕt vsébnik -- -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grajêno jávno dôbro -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grajêno môrsko jávno dôbro -ega -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grajêno vôdno jávno dôbro -ega -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
jávno dôbro -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
jávno dôbro -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Kako sklanjamo zvezo »skupno dobro«?
Zanima me, kako je pravilno: skupnega dobrega ali skupnega dobra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
kaznívo dejánje zoper část in dôbro imé -ega -a -- -- -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
môrsko dôbro -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
narávno jávno dôbro -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
narávno môrsko jávno dôbro -ega -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
narávno vôdno jávno dôbro -ega -ega -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Sklanjanje zveze »javno dobro« po BesaniBesedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
tako dobro ... kakor gl. dobro –, kakor –, tako – ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
v dôbro predl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
vôdno dôbro -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
za dôbro predl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
zdravílo z dôbro uveljávljeno medicínsko uporábo -a -- -- -- -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.