dobrodúšnost -i ž (ū)
lastnost dobrodušnega človeka: z njenega obraza sije dobrodušnost; rad ga ima zaradi njegove odkritosrčnosti in dobrodušnosti
lastnost dobrodušnega človeka: z njenega obraza sije dobrodušnost; rad ga ima zaradi njegove odkritosrčnosti in dobrodušnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobrodúšnost -i ž
dejstvo, da je kdo mirne, nerazburljive, prijazne narave
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
dobrodúšnost, f. die Gutmüthigkeit, die Gemüthlichkeit, Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobrodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek
dobrodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
dobrodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.