blagovóliti -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ī ọ́) star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
blagovóljno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) star. blagohotno, dobrohotno: ~ oprostiti zamudo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrohôten -tna -o prid.(ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom dobrohôtno prisl.:
gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno; dobrohotno se ji smeje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrohôtno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ gledati koga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrohôtno nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje vključuje hotenje, željo po dobrem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrovóljno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ si meti roke; ~ odpuščati dobrohotno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dobrovòlno prisl. 1. dobrovoljno: nevoule dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; ka bi dobro volno ſzpunili KMK 1780, 28; ſtera ſzi meni dobro-volno darüvao KM 1783, 188; Sztrpi Szmrt on dobrovolno BKM 1789, 328 2. dobrohotno, naklonjeno: Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izvolíti2 -vólim stil. izvóliti -im dov. in nedov., izvóli izvólite tudi izvôli izvolíte (ī ọ́; ọ̑) 1. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: izvolite sesti;
prosim, izvolite vzeti;
elipt.: »Ali smem vstopiti?« »Izvolite!«;
izvoli, miza je pripravljena;
izvolite, tukaj je izhod 2. star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: knez ga je izvolil poslušati / iron.: izvolil si se ponorčevati iz nas, kajne; končno je le izvolil priti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Kako naglasiti samostalnik »malvazija«?
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
- malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
- malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kolésce Frazemi s sestavino kolésce:
bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa],
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
postájati [le] kolésce [kjé, kóga/čésa],
postáti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
konstruktívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ kritizirati ustvarjalno, dobrohotno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nagníti2 in nágniti -em, tudi nágniti -em dov. (ī á; á) 1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nevarno nagnil ladjo;
izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila// spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno: nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: kaj te je nagnilo k tej odločitvi;
take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja;
sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote // knjiž. nagovoriti, pregovoriti: nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme nagníti se in nágniti se, tudi nágniti se
1. skloniti se: nagnila se je k bolnikovemu licu; nagnil se je nad vodo; nagniti se skozi okno
2. ekspr. približati se koncu: dan se je že nagnil / poletje se hitro nagne v jesen / sonce se je nagnilo h goram kmalu bo zašlo
● ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; vznes. nagni svoje uho k našim prošnjam dobrohotno sprejmi naše prošnje; ekspr. na žalost in jezo sta nagnila še enkrat (iz)pila (alkoholno pijačo); ekspr. krivulja njegove slave se je nagnila ni več tako slaven; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; evfem. nagnil se je v prerani grob umrl je
nágnjen -a -o
1. deležnik od nagniti: nagnjen stolp; tam je svet nekoliko nagnjen; ladja je bila nagnjena na bok; nagnjen naprej, nazaj
2. v povedni rabi, v zvezi s k izraža
a) z glagolskim samostalnikom hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagnjen je k branju, filozofiranju, lenarjenju / ekspr. k pijači je nagnjen že od mladega / nagnjena je k ljubosumnosti je ljubosumna
b) možnost hitrejšega, pogostnejšega obolenja: nagnjen je k angini, pljučnici / h kapi nagnjeni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Oblike glagola »izvoliti«
Kako se glasi nedoločnik od glagola izvoli. (V smislu, ko komu kaj daš.) Npr.: Izvoli, to je tvoje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pláčati in plačáti -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati za kaj
Posojilo (jim) bo plačal /po obrokih s čekom/.
2.
kdo/kaj obvezno dati denar za kaj
/Iz štipendije/ je plačal najemnino.
3.
kdo/kaj denarno zadovoljiti za kaj
(Voznika) so /dobro/ plačali za vožnje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
podáti -dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol govorjenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
posvarílo -a s (í) star. svarilo, opozorilo: zaradi njegovega posvarila je ostal kar doma;
zahvalila se mu je za dobrohotno posvarilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prezréti -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi;
prezrl je oviro in padel;
prezreti prometni znak;
na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik;
v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda // narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti 2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih;
škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti 3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli // ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti
● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledalprezŕt -a -o:
prezrti problemi; prezrte napake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe:
– dati na glasovanje > se strinjamo
– v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore
– že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ráčiti -im nedov. in dov. (á ȃ) zastar., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj delati: račil ga je počastiti z obiskom / račite stopiti v mojo skromno hišo ráčiti se
ljubiti se: ni se mu račilo iti / prigriznite, če se vam rači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spoiler samostalnik moškega spola1. (krajši) zapis, posnetek, ki razkriva bistveni del vsebine zlasti filma, igre SINONIMI: kvarnik1.1 kdor objavi tak zapis, posnetek
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spreglédati -am tudi izpreglédati -am dov., spreglêj in spreglèj spreglêjte tudi izpreglêj in izpreglèj izpreglêjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali;
po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali;
spregledal je njegov namen;
položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak;
v gneči spregledati koga;
zaradi raztresenosti je spregledal precej napak;
drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala;
pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili// ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. pravn. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine;
spregledati kazen
● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregledspreglédan tudi izpreglédan -a -o:
pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
svarílo -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo;
dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému,
dáti [právi] tón čému,
znížati tón,
zvíšati tón
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
založíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdati koga/kaj
Sobo si je /po nepotrebnem/ založil (z različno staro ropotijo).
2.
kdo/kaj izgubiti koga/kaj
/Kot stari mož/ je (nekam) založil svoja boljša očala.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
/Dobrohotno/ je založil precej svojega denarja (za izgradnjo šole).
4.
iz igralništva kdo dati kaj ‘nezaželeno nadštevilno karto'
Pri igri je /brez potrebe/ založil karto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
zastáviti2 -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
3.
iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024