dobroimétje -a s (ẹ̑) 1. s predplačilom naložena sredstva, denar, ki so uporabniku na voljo za uporabo storitve: naložiti dobroimetje na tablico za elektronsko cestninjenje;
dobroimetje na kartici;
dobroimetje na mobi računu;
nalaganje dobroimetja na urbano 2. fin. imetje na (transakcijskem) računu: plačati iz dobroimetja;
klirinška in konvertibilna dobroimetja;
dobroimetje pri banki, v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dobroimétje -a s (ẹ̑) fin. |imetje na tekočem računu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.