Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
altar -ja m oltar:
Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtljiv -a prid. pobožen:
en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bakhus -a m osebno lastno ime
Bakh:
de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bel -a prid. bel:
hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj.
strnjena jezikovna enota in
govorjenje:
kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba:
jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora:
Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodeč -a prid. bodeč, oster:
jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog2 -a prid. ubog, reven:
ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogaboječ -a prid. bogaboječ:
David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogat -a prid. bogat:
en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš:
enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogoneroden -dna prid. brezbožen:
Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolan -lna prid. bolan:
Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik:
takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica:
to bolno tož. ed. obhaiat hozhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božičen -čna prid. božičen:
leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
brumen -mna prid. vrl, dober, kreposten, pobožen:
on je en dober, inu brumen im. ed. m zhlovik ǀ zhloviK nej ta Kubrumen +im. ed. m, pravizhin, inu bogaboyezh, de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi nemogal ratat ǀ ta brumni im. ed. m dol. Gospud kunshtnu odgovorij ǀ Ie rejs, de brumna im. ed. ž, inu lepa je bila tudi Rebecca ǀ ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga rod. ed. m Ioſepha ǀ molitva te brumne rod. ed. ž shene ǀ timu brumnimu daj. ed. m, inu pravizhnimu zhloveKu, nihdar mu nebo Kruha premanKalu ǀ je bil perpravil gauge sa tiga brumniga tož. ed. m ži. Mardoheuſa ǀ Vprashajte to brumno tož. ed. ž ſusanno ǀ s'kuſi brumnu tož. ed. s shiulejne ǀ zhes ſvoje grehe ſe je bil sgreval, inu brumenu tož. ed. s ſvetu shivejne potle je pelal ǀ Berſabea s' ſvojm brumnem or. ed. m Joſepham ǀ nad to brumno or. ed. ž sheno Suſanno ǀ s' enem brumnem or. ed. s shiveniam ǀ Set, inu Iaphet sta brumna im. dv. m ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni im. mn./dv. m, inu nedolshni, kakor dua Angelza ǀ vidimo de ty brumni im. mn. m so sapusheni ǀ So brumne im. mn. ž tvoje Hzhere ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom daj. mn. shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ v' mej brumnimi or. mn. primer.> dokler nej ſi nezh brumnishi im. ed. m, kakor je bil Henricus ta panani Engelenderski krajl ǀ ony ſo veliKu brumnishi im. mn. m, KaKor ſi ti presež.> S. Gothard, je bil … v' mej brumnimi ner brumnishi im. ed. m ǀ umadeshe te ner brumnishi tož. mn. ž, inu ner nedolshnjshi persone ← srvnem. vrum ‛vrl, koristen, pobožen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cartan -a prid. ljub, nežen:
gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cel -a prid. cel, ves:
cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
častit -a prid. častit:
ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
čeden -dna prid. lep, čednosten:
Zheden im. ed. m kakor Temiſtokles ǀ tvoj lep, zhedn im. ed. m leben bo te ludy vuzhil ǀ zhedni im. ed. m dol. Themistochles ǀ Ie rejs de tudi zhedna im. ed. ž, inu ſilnu lepa je bila Rachel ǀ Gdu je ta? taku lepa, taku shlahtna, taku bogata, taku zhèdna im. ed. ž ǀ tu ſvetu, inu zhednu im. ed. s shiveine sfarj te greshne ǀ ſvetu, zhednu im. ed. s, inu Bogudopadezhe dellu ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga rod. ed. m Vojszhaka ǀ shlahtnuſt inu lepota te zhedne rod. ed. ž dushe ǀ skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina, zhedniga rod. ed. s, inu pravizhniga shiveina ǀ kar pak leipiga, zhedniga rod. ed. s, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ zhednu tož. ed. s, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem or. ed. s, inu nedolshnem shiulejnam ǀ Je dershal dua fantizha zhedna tož. dv. m kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla primer.> Taisti shlahtni Tron, veliku zhedniſhi im. ed. m, Kakor uni s'bele ſlonave Kosti sresan ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi im. ed. ž, inu ſveteshi rata presež.> S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi, inu zhednishi im. ed. m vmej vſimy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
čist -a prid. čist:
My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
črn -a prid. črn:
hitrej en ſamuriz bi beu ratal, kateri, od nature je zhern im. ed. m ǀ Nej ta zherni im. ed. m dol. hudizh urshoh ǀ ta zhernij im. ed. m dol. hudizh supet ſe kaſse ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna im. ed. ž ratala ǀ takorshnu zhernu im. ed. s terdu meſſu od mise skozhi ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha na truplu tiga zherniga rod. ed. m ǀ kotli, kateri ſo s'te zherne rod. ed. ž kotlovine ǀ ony vezhkrat en gard zhern tož. ed. m shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ Ta kateri ima zherno tož. ed. ž dusho ǀ ima ſe ſkriti v' to zherno tož. ed. ž ſemlo ǀ zhernu tož. ed. s tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio sa dobru ǀ je dusha tvoiga Ozheta, tvoie Mattere etc. Katera v' zhernim mest. ed. m guanti te shaloſti je oblezhena ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni mest. ed. ž ſemli prebival ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom or. ed. m oblahom te shalosti je pokrita ǀ Zirku s' zhernim or. ed. m/s pokrita ǀ dua velika zherna im. dv. m pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ de ſupet zherni im. mn. m oblaki s' morja sò shli gor ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih rod. mn. orlou ǀ nej zhernyh rod. mn. oblakou te neſtonovitnoſti ǀ sagledali te zherne tož. mn. m orle ǀ vſe farbe zherne tož. mn. ž rataio ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy or. mn. oblaki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
čuden -dna prid. čudežen, čudovit:
zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Dagon -a m osebno lastno ime
Dagon:
Sakai ta Malik Dagon im. ed., inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan im. ed. ſi nei bil glave, inu roke polomil ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli, inu taiſto v'Tempel Boga Dagoma rod. ed. poſtavili ǀ Angel Boshij Dagona tož. ed. s' Altarja dol vershe Dagón, prednjeazijski bog rodovitnosti, polbog Filistejcev (SP Sod 16, 23, 1 Mkb 11,4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti:
tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti:
karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči:
En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti:
ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati:
Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo:
letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dereč -a prid. deroč:
nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
deželen -lna prid. deželen, deželski:
Kadar je AEgeas Deshelni im. ed. m dol. Oblaſtnik vidil (III, 591)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dober -bra prid. dober:
on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro:
Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dobrotljiv -a prid. dobrotljiv:
Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dol prisl. dol:
s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dole prisl. dol:
kakor dolej vſamem s'beſſed S. Petra (II, 499) ǀ s' tiga exempelna ſe dolè vſame (III, 148) ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe (V, 29) Zapisa lahko kažeta na izgovor ̍do:lə, kar spada k → doli; → dol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
doli prisl. dol:
ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname ǀ prezej je doli ſedil ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona → dole, → dol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
domač -a prid. domač:
nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše:
ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dopadeč -a prid. všečen:
David je shelel is praviga ſerza G. Bogu vshlushit, inu dopadezh im. ed. m ratat ǀ je bil en pravizhen, inu Bogudopadezh +im. ed. m Prerok ǀ De bi edn taKu dopadezhi im. ed. m dol. bil G. Bogu, kakor S. Euangeliſt Ioannes ǀ ta lubesan je Bogu dopadezha im. ed. ž ǀ inu vener je bila G: Bogu depadezha im. ed. ž ǀ povablejne Ceſſarju je bilu dopadezhe im. ed. s ǀ S. Lucia te bogudopadezhe +rod. ed. ž zhiſtoſti priatelza ǀ k'eni pravi Bogudopadezhi +mest. ed. ž ſpuvidi ǀ Bogu dopadezhiga tož. ed. m ži. Preroka Daniela obtoshilij ǀ snotri je imel eno lepo dusho Bogu dopadezho tož. ed. ž ǀ Vsy Marterniki, S: ſpovedniki, S: Divize G: Bogu offrali njeh devishtvu veliku shtimanu, njeh molitvo, inu pokuro Bogudòpadezho +tož. ed. ž ǀ Elcanoua shena s' ſvojm Bogu dopadezhem or. ed. m Samuelam ǀ Bogu dopadezhi im. mn. m shlushabniki bote ratali ǀ ſo dopadezhe im. mn. ž ozhetu Nebeſhkimu ǀ menem de lete moje misly bodo nuzne shenskem pershonam, de ſi lih morebiti nekaterem nebodò dopadezhe im. mn. ž ǀ nasha della nemorio dobra, inu G: Bogu dopadezha im. mn. s biti primer.> vener she vſelej bi mogal dopadezhishi im. ed. m ratat ǀ dokler martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa ſe ſpomina per S. Mashi, nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu zhes vſe druge offre dopadezhiſhi im. ed. ž presež.> Ali vener peſsem Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala, inu G. Bogu ner dopadezhisishi im. ed. ž → dopadeoč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
drobtinica -e ž drobtinica:
te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo tož. ed. kruha nevoszhio ǀ vſakatiri drofftinizi mest. ed. ſi bil terpleini podvershen ǀ de bi drofftinize im. mn. prozh nepadle ǀ de bi nikitere drofftinize im. mn. dol padle, inu poteptane bile → drobtina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
duhoven -vna prid. duhoven:
Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik:
En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
dušeč -a prid. dišeč:
Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu daj. ed. m bolsamu ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi tož. ed. m dol. bolſom ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe im. mn. ž ǀ ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe im. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
figov -a prid. figov:
nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
finkušten -tna prid. binkošten:
na Finkuſhtni tož. ed. m dol. Dan ǀ na Finkushtno tož. ed. ž Nedello ǀ je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne tož. mn. m Praſnike → finkušti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
firbičen -čna prid. nespodoben:
ena nepoſejena, firbzhna im. ed. ž, inu lushtna shena, ta je sadosti en hudi duh, kateri ſam ſebe, inu druge v'greh perpravi ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni tož. ed. m dol. pogledt ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne im. mn. ž misly noter padile ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne im. mn. ž misli meni noter padle ǀ ſte slekli vashe firbizhne tož. mn. ž guante, katire ſte ob puſti noſſili → firbic
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen:
kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
frdaman -a prid. pogubljen:
en ſam v'mej nymi bo fardaman im. ed. m ǀ zhe nebom pridigval, bom fardamen im. ed. m ǀ kakor ta fardamani im. ed. m dol. Judesh Iskariot ǀ Vaſha dusha bo fardamana im. ed. ž do vekoma ǀ zhe katera dusha skuſi njeh pohvishaine, inu sanikornoſt je ferdamana im. ed. ž ǀ Ah fardamanu im. ed. s, hudizhovu takorshnu terdu ſerze ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu daj. ed. m moshu Lazaruſa v'krily tiga Abrahama ǀ hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga tož. ed. m ži. vun perpelali ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano tož. ed. ž dusho uſdigneio ǀ tu fardamanu tož. ed. s truplu sgrabio ǀ s'taistim bogatim fardamanim or. ed. m mosham ǀ pyanzy, preklinauzi, inu golufi bodo fardamani im. mn. m ǀ Te fardamane im. mn. ž dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde ǀ je vezh fardamanih rod. mn. KaKor pak isvolenih ǀ zagovajne tyh fardamanyh rod. mn. ǀ bi jo ſapiſal v' Bukve teh ferdamanih rod. mn. ǀ Orpheus vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske, ter da tem fardamanem daj. mn. zitra ǀ v' pakli sghé te fardamane tož. mn. ž dushe ǀ aku ſim mei timi isvoleni, ali pak fardamanimi or. mn. → frdamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
frišen -šna prid. 1. svež, hladen:
prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen:
sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
gobav -a prid. gobav:
Ta gobau im. ed. m kadar je vidil de je ozhiszhen je padal na ſvoie oblizhe ǀ ti ſi kakor ta gobavi im. ed. m dol. Naaman ſirus ǀ enimu gobavimu daj. ed. m zhloveku ſi gliha ǀ de bi eniga gobauiga tož. ed. m ži. zhloveka ozhiſtil ǀ raunu letu je hotel Christus de bi sturili tij danaſhni gobavi im. mn. m ǀ Deſset. Gobavih rod. mn. je bil Chriſtus oſdravil ǀ On je veliku gobovijh rod. mn. ozhiſtil ǀ de bi kushnem, inu gobavim daj. mn. v' shpitalah ſtregil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
goljufen -fna prid. goljufiv:
Golufen im. ed. m je leta ſuejt, negvishne njega oblube ǀ Ta golufni im. ed. m dol. shelim Puſt vam da tudi saſtopit ǀ s'Euo ie govuril en golufni im. ed. m dol. ſapelavi Angel ǀ en taK nej vreden imenuan biti zhlovik, temuzh ena golufna im. ed. ž liſiza ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu im. ed. s meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ pravi S. Auguſtinus od tiga golufniga rod. ed. m ſvejta ǀ kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne rod. ed. ž Dalide tiga meſsa ǀ ſò odpovedali timu golufnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ shtiri dnij, kateri vam ſhe ostanejo temu golufnimu daj. ed. m svejtu ǀ Chriſtus je njega tei golufni daj. ed. ž Leſizi perglihal ǀ bosh vezh shtimal, inu lubil ta golufni tož. ed. m dol. svejt ǀ sakaj tedaj tiga golufniga tož. ed. m ži. shelima bugate ǀ Skuſi leto golufno tož. ed. ž oblubo veliku taushent ludy ta folsh Prerok sapele ǀ Vna dekilza jo da s'eno golufno tož. ed. ž oblubo ǀ bogaſtvu, zhaſt, inu lushti tiga ſveita ſo folsh inu golufni im. mn. m ǀ vſe tvoje oblube ſo golufne im. mn. ž ǀ ſe puſtite sapelati od vashih golufnih rod. mn. pozhutikou ǀ ſo … perglihane tem golufnem daj. mn. leſizam ǀ druge ſapelujeio skuſi nyh leshnive beſſede, inu golufne tož. mn. ž oblube ǀ s' kuſi takorshne goluffne tož. mn. ž beſſede ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi or. mn. beſedy primer.> morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi im. ed. s, inu nevarnishi ǀ nej obeniga golufnishiga rod. ed. m kakor je hudizh presež.> ta ner hujshi, inu golufnishi im. ed. m Prerok je Hudizh ǀ gdu ſo ty ner hujshi, inu golufnishi im. mn. m Preroki ǀ Takrat Lucifer te nar golufnishi tož. mn. m hudizhe ukupaj sklizhe → goljuf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
goreč -a prid. goreč:
S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grd -a prid. grd:
Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
greh -a m greh:
Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija:
Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grenak -nka prid. 1. grenek:
grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten:
ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grešen -šna prid. grešen:
nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grozovit -a prid. grozovit:
katire je bil poshrel ta groſoviti im. ed. m dol. Crocotil ǀ O grosoviti im. ed. m dol. greh ǀ koku dolgu bo leta shtrajfinga grosovita im. ed. ž terpela ǀ Oh grosovitu im. ed. s kladuu ǀ nej greha taku grosovitiga rod. ed. m de bi ſe noter ne valal ǀ tiga groſovitiga tož. ed. m ži. Holofernuſa je bila premagala ǀ je bil ukrotil eno grosovito tož. ed. ž kazho ǀ hudizh veni groſoviti mest. ed. ž shtauti ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem or. ed. m Riſam Goliatam ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim, inu groſovitim or. ed. m ſaurashnikam ǀ Eno nuzh je imel ta Krajl ene groſovite tož. mn. ž ſaine ǀ grosovite tož. mn. ž martre ſo preſtali presež.> ſmert je bila ta ner grosovitishi im. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
grozoviten -tna prid. grozovit:
en grosoviten im. ed. m hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ en groſovitin im. ed. m oſſel v'kambro pride ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Riſs tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti ǀ na potu mu pruti pride en grosovitni im. ed. m dol. levu ǀ Ie taisti grosavitni im. ed. m dol. lintvorn ǀ greh je ena grosovitna im. ed. ž, inu shkodliva ſpaka ǀ Kej je tvoje preuſetnu, inu grosovitnu im. ed. s napreivſetje ǀ s'eniga groſovitniga rod. ed. m leva rata enu krotku jagnizhe ǀ je bil timu groſovitnimu daj. ed. m Riſu Goliatu glavo odſekal ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu daj. ed. m levu ǀ grosoviten tož. ed. m lon tem ſvojm da ǀ tiga groſovitniga tož. ed. m ži. Riſa Goliata je bil premagal ǀ bo premagala tiga grosovitniga tož. ed. m ži. paklenskiga Olofernuſſa ǀ vidi to strashno, inu grosovitno tož. ed. ž spako ǀ ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno tož. ed. ž martro rajshi je bil preſtal ǀ s'Kuſi tu grosovitnu tož. ed. s djajne ǀ pred grosovitnim or. ed. m Turkam ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno or. ed. ž ſmertio Nicanoro vumoril ǀ Grosovitni im. mn. m levy ſo taisti ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene, taku hitru ſo grosovitne im. mn. ž, inu shkodlive ratale ǀ ti zhloveka v' takorshne grosovitne tož. mn. ž grehe perpravish ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy or. mn. Samurizi primer.> bo groſovitnishi im. ed. ž ta beſſeda presež.> on ie ta nergroſovitnishi im. ed. m ſaurashnik zhloveski ǀ Sadomiterie ie bil navuzhil to nar groſovitnishi tož. ed. ž nezhiſtoſt ǀ ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi, inu grosovitnishi or. ed. ž ſmertio umorit ǀ pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi im. mn. m Ajdij ſo regerali ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere, inu te ner groſovitnishi im. mn. ž martre ǀ de sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim daj. mn. Saurashnikom ſe v' roke volnu podash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
gvišen -šna prid. gotov, določen:
ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
historija -e ž resnična zgodba:
ena lepa hiſtoria im. ed., katera raunu ſamkaj dobru ſe rajma ǀ s' te historie rod. ed. Nem.N. bodò dol vſeli ǀ ſamerkajte leto hiſtorio tož. ed., katero pishe Diodorus ǀ shelij samerkai to historjo tož. ed. ǀ v' tey hiſtory mest. ed. samerka S. Zeno ǀ Vſe letu bom poterdil s' eno lepo hiſtorio or. ed. ǀ Iest navem ali ſo fable, ali pak hiſtorie im. mn. ǀ kaj te ſtare Rimske hiſtorje im. mn. pravio ǀ veliku histori rod. mn., inu Exempelnu naprej perneſsem ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie tož. mn. ǀ V' ſtarih hiſtoriah mest. mn. ſem bral ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih hiſteriah mest. mn. bral ← lat. historia ← gr. ἱστορία ‛znanje, predstava, zgodovina, preiskava’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
hišen -šna prid. hišen, domač:
vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj.
prebivalec iste hiše:
tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
hud -a prid. slab, hud:
velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič:
enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
hudoben -bna prid. hudoben:
Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
hvaležen -žna prid. hvaležen:
vener Kumaj od deſset edn hualeshen im. ed. m ſe yskashe ǀ zhlovik je dolshan hualeshin im. ed. m ſe iskasat ǀ kakor ta hualeshni im. ed. m dol. Samaritan ǀ obena rejzh nej taku hualeshna im. ed. ž kakor je semla ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu … bo hualeshnu im. ed. s ǀ je sapovedal nam karshenikom k' hualeshnimu daj. ed. m ſpominu zhaſti, moliti, inu hualiti Svetu Reshnu TELV ǀ Titus Sabinus je imel eniga pſa taku hualeſhniga tož. ed. m ži. ǀ pomenio enu hualeshnu tož. ed. s ſerce ǀ Purgary ſo bily hualeshni im. mn. m enimu pſu ǀ takorshne hualeshne tož. mn. m Spomnie sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti primer.> Vni ſlepi zhlovik … je bil veliku hvaleshnishi im. ed. m ǀ vaſhi shivini hualeshnishi im. mn. m ſte bily, kakor meni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
igla -e ž igla:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti, ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò tož. ed., Couazh ſvoje kladvu, Tishler ſvojo ublo (II, 312)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
imenit -a prid. imeniten:
Ob taiſtem zhaſſu je shivil v'puszhavi ta imeniti im. ed. m dol., vuzheni, inu ſveti Appat Pioterius (V, 78) ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti im. ed. m dol., inu Bogaboyezhi Thomash Morus (V, 197) → imeniten
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
imeniten -tna prid. imeniten:
Joſve je bil en imeniten im. ed. m Volshiak ǀ ta imenitin im. ed. m Philoſophus Pythagoras je djal ǀ kakor je bil odgovuril ta imenitni im. ed. m dol. Vuzhenik Bartholomæus de Scobar ǀ kakor yh je bil navuzhil ta iminitni im. ed. m dol. Kuhar Leucones ǀ una imenitna im. ed. ž greshniza Catharina ta lepa imenovana ǀ od tiga imenitniga rod. ed. m Philoſopha Pitogorosa ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu unimu imenitnimu daj. ed. m Beſedniku ǀ ſtu drugih peldou hualio, katere ty imenitni im. mn. m Malary ſo ſmalali primer.> Veliku je bilu Mashnikou, ali trye ſo ti imenitnishi im. mn. m → imenit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
imenovan -a prid. imenovan:
nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
izgubljen -a prid. 1. izgubljen:
kadar ta sgubleni im. ed. m dol. ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho ǀ je mogal petlat, kakor uni ſgubleni im. ed. m dol. ſijn ǀ ti ſi taista sgublena im. ed. ž ouzhiza, Katera ſi seshla v' pushavo tega greha ǀ dokler te S. manunge nemate je vſe sgublenu im. ed. s ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga rod. ed. m Sinu ǀ s'kuſi taiſto pergliho te sgublene rod. ed. ž auzhize ǀ pomejta hisho de bi ta sgubleni tož. ed. m dol. denar nashla ǀ ſpumni na uniga sgubleniga tož. ed. m ži. Sinu ǀ To sgubleno tož. ed. ž erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ tezhe sa leto ſgubleno tož. ed. ž ouzhizo ǀ letu sgublenu tož. ed. s klaſsovje bo pobral ǀ de bi molili, inu mashuvali, de bi supet tu sgublenu tož. ed. s nashil ǀ zhe bote … s'tem ſgublenem or. ed. m ſynam vasho pregreho ſpovedali ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim or. ed. m Sijnam ǀ ter rezite s'tem sgublenin or. ed. m Synom ǀ ſo reſtroſeni po ſvejtu, kakor te sgublene im. mn. ž ouze ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih rod. mn. ǀ Tem ſgublenem daj. mn. je pravi pot prutu desheli tyh isvolenyh ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene tož. mn. ž ovzhize ǀ te pravizhne polona, inu te sgublene tož. mn. ž dushe isvelizha ǀ njemu hozhe ſupet vſe njega dobra della ſgublena tož. mn. s poverniti 2. pogubljen:
aku bosh mene ſodil po moj pregrehi ſim sgublen im. ed. m ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi dò vekoma sgublen im. ed. m biti ǀ dove koma bi bil ſgublen im. ed. m ǀ Poverni nasaj kar tebi po pravizi neshlishi, ſizer tvoia dusha je sgublena im. ed. ž ǀ de bi ta dusha nebila ſgublena im. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
izveličan -a prid. zveličan:
zhlovèk lahku more isvelizhen im. ed. m biti ǀ Isvelizhan im. ed. m ſi ti Simon Jonau Syn ǀ Lazarus de ſi lih vbuſhiz je bil iſvelizhen im. ed. m ǀ ta Isvelizheni im. ed. m dol. Brat AEgidius … prezei ſe je samaknil ǀ Madalena je nezhiſtu shivela, vener je isvelizhana im. ed. ž ǀ shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix, tu je Isvelizhena im. ed. ž ǀ ena iſvelizhena im. ed. ž dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ǀ katera ſo tebe slovito, inu huale uredno na ſemli, isvelizhano tož. ed. ž pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ Isvelizhani im. mn. m ſo ty vboſi v' duhu ǀ pres dobriga della nemorimo isvelizheni im. mn. m biti ǀ pres lete nemorimo isvelezheni im. mn. m biti ǀ skerb ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene im. mn. ž bile ǀ vſe bote Isvelizhane im. mn. ž imenovane ǀ takushne ne bodo isvelizhtne im. mn. ž ǀ je veliku vezh teh fardamanih, Kakor isvelizhenih rod. mn. ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle duſhe teh isvelizenih rod. mn. ǀ kadar bi G. Bug tem isvelizhenem daj. mn. dusham nebeſſa resdelil ǀ Tu ribshtvu, ali vulak pomeni te isvelizhene tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
izvoljen -a prid. izvoljen:
Obeden nemore vejdit, ali je isvolen im. ed. m, ali ne ǀ nemore vekshi ſnamina zhlovek imeti, de je iſvolen im. ed. m ǀ ta Isvoleni im. ed. m dol. folk s'Egypta je pobegnel ǀ novu isvoleni im. ed. m dol. Gospud Vicari ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni im. ed. m dol. kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ v'mej tulikain taushent je bila isvolena im. ed. ž sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ de bi vij bily ta iſvolena im. ed. ž psheniza ǀ pishe Surius od tiga isvoleniga rod. ed. m Suſona ǀ Letu je ſnamine eniga isvoleniga rod. ed. m ǀ vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat timu isvolenimu daj. ed. m hribu Carmelu ǀ de nej prekolnil ta isvoleni tož. ed. m dol. folk ǀ meneozh s'kuſi letu ta iſvoleni tož. ed. m dol. folk premagat ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga tož. ed. m ži. Ceſarja ǀ to iſvoleno tož. ed. ž deshelo ſo vidili ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal is AEgypta, inu poſtavil v' to isvoleno tož. ed. ž deshelo te oblube ǀ ſo isvoleni im. mn. m sa Oblastnike ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni im. mn. m Stoje ǀ Po exempelnu taiſtih isvolenih rod. mn. dushiz ǀ Od teh Isvolenih rod. mn. pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo ǀ Gdu more ta veliki trosht teh isvolenyh rod. mn. sgruntat ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh rod. mn. ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh rod. mn. ǀ G. Bug tem isvolenem daj. mn. reve poshle ǀ mei te isvolene tož. mn. m sapiſſan je ǀ zhe hozhemo v'Nebeſyh mej temi iſvolenimi or. mn. ſe naiti ǀ de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali, de bi mei temi isvoleni or. mn. ſe nashli ǀ nej ſo bli mei timi isvoleni or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
izvreči dov. dol vreči, pregnati:
G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil del. ed. m tiga greshniga Jskariota (III, 191)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
jasen -sna prid. jasen:
Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen im. ed. m, doug, inu nej prevezh frishen ǀ Veſsel je jaſni im. ed. m dol. dan ǀ Odgovori Nebu: Zelli ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu im. ed. s, inu dobru ǀ temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga, inu ſtrashnig ima jaſſnu im. ed. s, inu tihu poſtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se:
kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati:
ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti:
ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati:
bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se:
prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
jezen -zna prid. jezen:
kadar vidite, de mosh je jeſen im. ed. m de ta hudi ga martra ǀ je bil iesen im. ed. m, inu nepoterpeshliu ratal ǀ bosh odgovuril, kadar ſim ieſin im. ed. m ǀ mosh je jeſſin im. ed. m ǀ Ta ſerditi iesni im. ed. m dol. zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Jesni im. ed. m dol. zhlovek je nesramen ǀ ſi nagle iesne rod. ed. ž nature ǀ ſo ſilnu nagle, inu jesne rod. ed. ž nature ǀ on je vidil eniga taku tagotniga iesniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga tož. ed. m ži., inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno tož. ed. ž naturo umojſtrili ǀ ena slatka beſseda potalashi enu jeſnu tož. ed. s ſerzè ǀ Nej tulikain terpela S. Monaca s'ſvojm Moshom jesnim or. ed. m v'mijru shivèti ǀ takorshni iesni im. mn. m tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi ǀ de bi ty jeſni im. mn. m krotki ratali ǀ te jeſne tož. mn. m ſardite ludij krotke ſturj ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kameniten -tna prid. kamnit:
nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu im. ed. s bilu ǀ de bi hitrej s' pohleuno proshno, inu pravo vero en kaminiten tož. ed. m hrib premaknil ǀ ſe je bil salubil v'kamenitni tož. ed. m dol. pild ǀ shtenge … pak ſo bile kaminitne im. mn. ž ǀ Kamenitna tož. mn. s ſerza ſò bile omezhile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kapusen -sna prid. zeljen, zeljnat:
ozha ga pele ven kapusni tož. ed. m dol. vert ǀ nej ſi taku govuril, kakor ſi govuril v' kapusnim mest. ed. m verti ǀ moj ſyn, misli de lete kapusne im. mn. ž glave ſo glave te Rimske Gospode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kovač -a m kovač:
kladvu is katerem kovazh im. ed. tauzhe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … Couazh im. ed. ſvoje kladvu ǀ v'hishi eniga Kovazha rod. ed. ǀ videozh preueliko grobust tiga kouazha rod. ed. ǀ dvej drugi dushi v'paku ſim perpravil, namrezh eniga kouazha tož. ed., inu njegovo sheno ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … kovazhij im. mn. kladovu ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij im. mn. S. Alò (II, 194) ǀ touzheio ty greshni ludje kakor kovazhi im. mn. po naklu ǀ Kmetje so molili boga danna … Kovazhj im. mn. Vulcana ǀ de bi vſy kovazhy im. mn., inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa ſturili ǀ Serze tiga greshnika bò terdu ratalu kakor kamen, inu kakor teh kouazhou rod. mn., kateru nemara sa kladovu ǀ Hzhi teh paklenskih kovazhou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kratek -tka prid. 1. kratek:
ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen:
So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu:
bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
krivičen -čna prid. 1. krivičen:
ti ſi ble neuſmilen, kryvizhin im. ed. m, golufen, preuſeten, nezhiſt, neovoshliu kakor poprej ǀ Preuſeten je bil kakor Lucifer, neuſmilen kakor Nero, krivizhin im. ed. m kakor Herodesh, neſramen kakor Domitianus ǀ ta krivizhni im. ed. m dol., inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ vasha ſodba je krivizhna im. ed. ž ǀ drugi urshoh te krivizhne rod. ed. ž ſodbe ǀ kejkaj krivizhniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole ǀ krivizhnimu daj. ed. m pak prau ſo dalli ǀ ieſik rezhe eno shpotlivo kryvizhno tož. ed. ž beſſedo zhes ſvojga blishniga ǀ de bi ſturil krivizhno tož. ed. ž ſodbo zhes eno vbogo vudovo ǀ aku tebi eno shpotlivo, inu krijvizhno tož. ed. ž besſedo rezhe ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni im. mn. m, inu lashnivi ǀ Od kot tulikajn kryvizhne im. mn. ž ſodbe, folsh prizhe, inu Piſſma ǀ ena keha polna kryvizhnih rod. mn. ludy ǀ ima od boga oblaſt te kryvizhne tož. mn. m vmorit ǀ krijvizhne tož. mn. ž ſodbe dellaio ǀ toshbe krivizhne tož. mn. ž ſo ushe ſmislili ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy or. mn. ſodbami 2. krivično pridobljen:
Zachæus je tudi doſti kryvizhniga rod. ed. s blaga imel ǀ tulikain ptuyga krivizhniga rod. ed. s blaga imash ǀ s' en krivizhin tož. ed. m dobizhik, s' en Smerdlivi lusht … nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ ſi vezh shtimal en krivizhni tož. ed. m dol. dobizhik ǀ tu kryvizhnu tož. ed. s blagu nej hotel povernit ǀ ymash krivizhnu tož. ed. s blagu ǀ Vſe krivizhnu tož. ed. s blagu naſai poverne ǀ s' krivizhnem or. ed. s blagam shelish obogatit ǀ krivizhne tož. mn. m dobizhike dellat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
križ -a m križ, tj.
1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe:
taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa:
ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava:
terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
križan -a prid. križan:
sakaj Chriſtus na hribu Calvariæ je hotel krishan im. ed. m biti ǀ ponedolshnu ie bil krishan im. ed. m ǀ je bil martran, inu criſhan im. ed. m ǀ de bi sa naſs terpel, martran, inu Chriſhan im. ed. m bil ǀ Chriſtus je bil Chriſſan im. ed. m ǀ odgovorj ta krishani im. ed. m dol. Paſtir ǀ ta Chriſhani im. ed. m dol. je pravi Bug, kakor Centurio je bil ſposnal ǀ greſte mimu Pilda Chriſtuſa krishaniga rod. ed. m ǀ na ſreid Zerkue je molil, inu kushoval peld Chrishaniga rod. ed. m Jesusa ǀ Vy yſzhete Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga tož. ed. ži. → križati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
krščen -a prid. krščen:
kadar je bil on karshen im. ed. m v' tej vodi Jordan ǀ V'Cerkvi, kir ſi bil kershen im. ed. m ǀ ta novu karsheni im. ed. m dol. zhlovek vſame is kozhje Crucifix ǀ Kej je vaſha pamet, o moj lubi kersheni im. ed. m dol. folk ǀ Leta je bila karshena im. ed. ž ǀ O Karshena im. ed. ž dusha ǀ Oh kershena im. ed. ž dusha ǀ nej na ſveiti karsheniga rod. ed. m zhloveka, de bi neveidil, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ Karshene rod. ed. ž dushe vinograd je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Jeruſalem pomeni to karsheno tož. ed. ž dusho ǀ Navesta pomeni sledno kersheno tož. ed. ž dusho ǀ v' tvojm Svetem Jemenu ſmò Karsheni im. mn. m ǀ te karshene im. mn. ž dushe danas ſe veſſele ǀ Sò Paſtirie teh Kershenih rod. mn. dush ǀ tvoje imè je sapiſſanu v' Bukvah teh karshenih rod. mn. ǀ de bi v' takorshno martro neprishli, v katero ta paklenski ſourashnik perpravit te karshene tož. mn. ž dushe ſe pofliſſa → krstiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kruljav -a prid. šepav, hrom:
ſakaj ſim oglushil, ſakaj ſim krulau im. ed. m ratal ǀ je bil padu, inu krulav im. ed. m postal ǀ uni lomi, inu krulovi im. ed. m dol. petler, kateri pred Tempelnam Ieruſalemskem je leshal ǀ je vidil eniga krulaviga tož. ed. m ži. osla ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga tož. ed. m ži. kojna osdravili ǀ ty krulavi im. mn. m ſo hodili, ty bolni ſo osdravili ǀ oſſemnaiſt krulavih rod. mn. je bil osdravil ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh rod. mn., slepyh, mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ vidio ſvoje otroke bolne, krulave tož. mn. m, gluhe, ſlepe, mutaste
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
krvav -a prid. krvav:
ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo:
lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lačen -čna prid. lačen:
Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lahak -hka prid. lahak:
Leta pot je lahak im. ed. m, inu aku po letem bote hodili bres vſiga zvibla bote v' nebeſſa prishli ǀ ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak im. ed. m ǀ niemu lehak im. ed. m, inu nikar teshak grèh ſe sdy ǀ nje duh je bil taku lohak im. ed. m ǀ Ie rèſs de bi lahka im. ed. ž ſapuvid bila ǀ Lahka im. ed. ž rejzh je beſſeda, inu lahku is uſt sleti ǀ vſe lahku im. ed. s, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga rod. ed. m leſſa ǀ stu sguvoru najdemo, de taiste lahke rod. ed. ž, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot teh grehou, kateri v'Paku pele, kakor pak ta lahki tož. ed. m dol. pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit, kakor pak to lahko tož. ed. ž Christuſhavo butaro ǀ tu thesku, sa lahku tož. ed. s, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame ǀ hodio po tem lahkim mest. ed. m poti te lubesni ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske premaga, inu lahke tož. mn. ž ſturij primer.> njemu ſe sdj lahkeishi im. ed. m inu slatkejshi ta ſtrupeni, greh presež.> ta ner gvishni pot, inu ner lusheishi im. ed. m je ta lubesan pruti G. Bogu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lakom -a prid. lakomen:
Ti lakomi im. ed. m dol. ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh (V, 278) Prim. pri Pleteršniku lákom ‛gierig, lüstern, habgierig’, pri Kastelec-Vorencu lakom ‛avidus’; → lakomen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lakomen -mna prid. lakomen:
Nej bilu na ſveiti folka, de bi bil ble lakomen im. ed. m po blagi, inu danariah, kakor je bil ta Judouski folk ǀ lakoumni im. ed. m dol. Iskariot ſe gluh della ǀ vna lakoumna shena im. ed. ž, od katere pishe S. Grogor Turonenſis ǀ ludje ſò taku lakoumni im. mn. m po slatu, inu danariah, de nihdar nei ſo ſiti ǀ nebodite taku lakaumni im. mn. m po slati ǀ takushni ſo oherniki, in ty lakouni im. mn. m po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ ludje ſo taku mozhnu lakomni im. mn. m, inu shelni slatu sadobiti ǀ one ſó ble lakomne im. mn. ž po letej sabeli kakor moshje → lakom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lasten -tna prid. lasten:
kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lep -a prid. lep:
ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno:
na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa:
de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lesen -a prid. lesen:
kadar nikar en leſſen im. ed. m peld na Chrishu perbit, ampak ta Shivi Bug, Rihter Nebeski vas bò s'gorezhmi ozhmy ſtrashnu, inu oſtru pogledal ǀ ta zholn, de ſi lih leſsen im. ed. m nej mogal potopit ǀ de bi na Dan Marie Divize veni Cerkui Marie Divize leſseni tož. ed. m dol. Peld oblekli ǀ ty leſſeni im. mn. m, inu malani pildi vezhkrat ſo imeli leto muzh ǀ te leſſene tož. mn. m Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ljub -a prid. ljub:
nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček:
je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica:
pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen:
nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv:
nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
lom -a prid. hrom:
uni lomi im. ed. m dol., inu krulovi petler, kateri pred Tempelnam Ieruſalemskem je leshal (II, 120 s.) ← nem. lahm < srvnem. lam ‛hrom’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
maloveren -rna prid. maloveren:
kar pishe ta moloverni im. ed. m dol. Dalechampius ǀ molzhite vy preproſti, inu maloverni im. mn. m, Kateri zviblate nad dobruto Boshjo ǀ Ah malovèrni im. mn. m! pogledajte na roKe Boshje ǀ Kaj menish sapelat Nem. Nem. kakor ſi bil sapelal vne maloverne tož. mn. m, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali v' tej Settimski desheli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
malovreden -dna prid. malovreden:
kakor je bil obſoden od Rihteria Nebeſkiga uni nenuzni, inu maluredni im. ed. m dol. hlapez ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna im. ed. ž kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga rod. ed. m hlapza ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga tož. ed. m ži. Synu Ismaela ǀ bi ga s'hishe vaſhe ſtepli, kakor nenuzniga, shkodliviga, inu maluredniga tož. ed. m ži. ǀ Oh vy maluuredny im. mn. m ludje ǀ jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne, inu maluuredne tož. mn. m hlapze presež.> k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi tož. ed. ž rejzh, namrezh to perst, ali gillu V pomenu ‛malo vreden, cenen’ se prislov vedno piše ločeno od prid., npr. jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ kateri sa lete malu vredne tož. mn. ž poſvetne rizhy taiſto sgubè.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mesen -a prid. mesen, tj.
1. iz mesa:
Bug pravi sdershiſe meſſeniga rod. ed. s ta poſt ǀ ti bugash trebuh, ter meſſenu tož. ed. s zhes Boshjo sapuvid jeish 2. telesen, polten, čuten:
shelje tiga meſſeniga rod. ed. m lushta ǀ Perloshnoſt ſe dà taiſti meſſeni tož. ed. m dol. greh doperneſti ǀ de bi eno meſseno tož. ed. ž lubesan, inu sheljo v'nyh obudila ǀ letu po ſvejtnu, inu meſſenu tož. ed. s ijszheio ǀ je vſe doperneſel kar njegovi meſſeni im. mn. m pozhutki ſo sheleli ǀ shelje meſſene im. mn. ž hozheo tebe premagat ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih rod. mn. lushtou ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem daj. mn. lushtam ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene tož. mn. m pozhutke ǀ nihdar obeden zhlovek nej te ner majnshi neſpodobne, ali meſſene tož. mn. ž misli pruti Marij imel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mil -a prid. mil:
po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili im. ed. m dol., inu Chriſhan (II, 304) ǀ kateri je navado imel vſeskusi s' milim or. ed. m Bugom shentovati (I/1, 194) ǀ ſazhne s'milim or. ed. m Bugom shentovati (I/1, 194)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
milostiv -a prid. usmiljen, milostljiv:
O Bug bodi miloſtiu im. ed. m meni, greshniku ǀ shiher ſe Bug reshali, dokler je miloſtvu im. ed. m ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi im. ed. m dol. Gospud to greshno dusho poklizhesh ǀ Ah Miloſtovi im. ed. m dol. Goſpud ǀ ò Miloſtoui im. ed. m dol. Bug ǀ v' negnadi taku miloſtoviga rod. ed. m Gospuda nebò shivil ǀ s'te miloſtove rod. ed. ž roke Boshje ǀ Isvelizhani ſo ty miloſtivi im. mn. m ǀ Shegnane tvoje miloſtive im. mn. ž rokè ǀ ſe je sapledla okuli teh miloſtouih rod. mn. noh Chriſtuſa JEſuſa ǀ je bila padla k' miloſtivem daj. mn. nogam tiga Odreshenika ǀ nihdar ſvoje Milostive tož. mn. ž ozhy neoberne od te greshne sgrevane dushe ǀ ſvoje miloſtovie tož. mn. ž ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano dusho ǀ bosh shlishala taiste milostve tož. mn. ž beſsede ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi or. mn. ozhmy na pokuro ǀ s'taistimy beſsedamy milostivimy or. mn. k'pokuri ga je vabila ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi or. mn. bodem na vaſs gledal ǀ greshinze pak s'milostovimi or. mn. beſsedomij je podvuzhil ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi or. mn. ozhmi na nas pogledal Zapisi priponskega i z o kažejo na naglas mílostiv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
močan -čna prid. močan:
En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten:
de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mogoč -a prid. mogočen:
koku zhaſtiti, inu Mogozhi im. ed. m dol. je leta Goſpud (II, 293) ǀ neshelite bogati, inu mogozhi im. mn. m na semli biti (V, 498) → mogočen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mogočen -čna prid. mogočen:
v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen im. ed. m Firsht ǀ en taku Mogozhin im. ed. m Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ Mogozken im. ed. m Goſpud, katiriga obedn premagat neſamore ǀ ta Mogozhni im. ed. m dol. Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni im. ed. m dol. krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil ǀ O'mogozhni im. ed. m dol. krajl ti dobru vèsh vſy imamo vmrèti ǀ Okoku mogozhna im. ed. ž je njega s: roka ǀ je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga rod. ed. m Krajla Aſsuera ǀ ſmo shpot is tega Mogozgniga rod. ed. m Gospuda inu Boga ſturili ǀ prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe ene taku Svete, mogozhne rod. ed. ž, inu vſmilene Mattere S. Annæ ǀ ſe podstopi samirit enimu taku Mogozhnimu daj. ed. m Gospudu ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni ſvojga krajla, ta slabi tiga mogozhniga tož. ed. m ži. ǀ dokler takushno mogozhno tož. ed. ž, inu nepremagano vojsko ima ǀ aku vy pred enem mogozhnim or. ed. m Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite ǀ s'ſvojo mogozhno or. ed. ž rokò is Katero vus volni ſvejt dershi, je jo v'Nebeſhku Krajleustuu pelal ǀ Ty Mogozhni im. mn. m Firshti ſe fardamajo ǀ veliku mogozhnih rod. mn. Gospudu, inu krajlu ſe je nashlu ǀ de bi gnado enyh mogozhnyh rod. mn. Gospudu doſegli primer.> Si ti morebiti … Mogozhnishi im. ed. m, kakor Macedonski Krajl ǀ kakor bi ſe bal tiga mogozhnishiga tož. ed. m ži. Krajla tiga ſvejta reshalit presež.> ludje ſo ga zhastili, inu pokorni bily Kakor timu nar mogozhniſhimu daj. ed. m Krajlu ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga tož. ed. m ži. krajla, inu Goſpuda zhaſtili → mogoč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Mojzes -a m osebno lastno ime
Mojzes:
Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
mrtev -tva prid. mrtev:
v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nag -a prid. nag, gol:
buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega:
Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo:
S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden:
kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv:
nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro:
nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
naglaven -vna prid. naglaven:
en naglauni im. ed. m dol. greh imà tebi dati to vezhno ſmert ǀ kateru bi nebil neglauni im. ed. m dol. greh ǀ gledaj de nimash naglauniga rod. ed. m greha na tvoj dushi ǀ kadar edn ga bres neglauniga rod. ed. m greha vshje ǀ En takorshen neusmilen Trinog je hudizh, kadar leta skuſi naglauni tož. ed. m dol. greh eniga v' ſvojo oblaſt perpravi ǀ en ſam neglauni tož. ed. m dol. greh imash ǀ vezhkrat v' naglaunem mest. ed. m grehi ſe je obhajal ǀ taiſti, kateri ſò v'naglaunem mest. ed. m grehu umerli pujdeio v'to vezhno paklensko martro ǀ obari nas Bug v' naglaunim mest. ed. m grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit ǀ kadar ſi v neglaunem mest. ed. m grehu ǀ je vmadeshan s' naglaunem or. ed. m greham ǀ ſo dolshni pod naglaunem or. ed. m greham pridigvat ǀ vſe ſpake teh naglaunih rod. mn. grehou ſò v' Magdaleni prebivali ǀ zhes teh ſedem naglaunyh rod. mn. grehou ǀ Kulikajn neglaunih rod. mn. grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham, lety pak tem neglaunem daj. mn. ǀ en zhlovek skuſi naglaune tož. mn. m grehe sgubj ta lepi ohzetni gvant gnade Boshje ǀ nepade zhlovek prezei v' te velike neglaune tož. mn. m grehe ǀ shivj v' naglaunih mest. mn. grehah cellu lejtu ǀ v' pyanſtvi, inu v' neglaunih mest. mn. grehah ǀ ſapuvidi Boshje s' neglaunimi or. mn. grehy prelomit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen:
Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nečist -a prid. nečist, zlasti
spolno razvraten:
en nezhiſt im. ed. m, nesramen shlovek je v'Mario pogledal ǀ ta je bil nezhist im. ed. m, kakor Herodesh ǀ ta nezhisti im. ed. m dol. duh vaſs je obſedel ǀ Kaj delash letuhaj ti nezhiſti im. ed. m dol. Duh ǀ Chriſtus je vejdil de ena nezhista im. ed. ž shena teshku ſe pobulsha ǀ je shivil, kakor ena nezhiſta im. ed. ž shivina ǀ kadar pah una huda nezhista im. ed. ž miſal na vaſhe ſerce ſede ǀ v'taisti temmi ſi nazhista im. ed. ž bila ǀ sa volo mojga nezhiſtiga rod. ed. m greshniga lebna ǀ Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste rod. ed. ž shene dotekniti ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga rod. ed. s serza ǀ sa volo vaſhiga nezhistiga rod. ed. s pogledajna ǀ timu nezhiſtimu daj. ed. m Satanu veliku lejt je shlushila ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu daj. ed. m maliKu Adonidu ǀ je bil rekal eni nezhiſti daj. ed. ž sheni ǀ s'mladosti tej nezhisti daj. ed. ž lubesni ſe je bil podal ǀ v'en nezhiſti tož. ed. m dol. greh je bila padla ǀ v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti tož. ed. m dol. greh padil ǀ en ſaurashni zhlovek pak je njega nezhiſtiga tož. ed. m ži., inu bolniga ſluril ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto tož. ed. ž lubesan resodela ǀ Je bil shal en mlad zhlovek s' nezhiſto or. ed. ž mislio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy nezhisti im. mn. m na Madaleno ǀ Shtimajte, inu lubite ò nazhisti im. mn. m lushte tiga meſsa ǀ je rejs de tudi vezkrat zhloveka hude, inu nezhiste im. mn. ž misli, iuu shele preletè ǀ nezhiſte im. mn. ž miſly ga motio ǀ ima po nozhi inu po dnevi ſvoje ſerze polnu nezhiſtih rod. mn. misly ǀ nje nezhiſtim daj. mn. sheljam nej hotel prvolit ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse tem nezhistim daj. mn. ǀ de ſe vam bò godilu Kakor drugim nazhistim daj. mn. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom daj. mn., kakor pak drugem greshnikom odpuſt ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri ſvetniki te nezhiſte tož. mn. m greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste tož. mn. ž shele dopolnit ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle taiste tuoje nezhiste tož. mn. ž/s della ǀ v'nenuznih beſſedah, v'nezhiſtih mest. mn. mislih ǀ v'nezhiſtyh mest. mn. miſlah ǀ on bo mene pred nezhiſtimy or. mn. lotry obvarval ǀ s'nezhiſtomy or. mn. Moshmij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen:
Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično:
pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično:
ponedolshnu ie bil krishan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nehvaležen -žna prid. nehvaležen:
ta je bil nehvaleshen im. ed. m kakor Abſolon ǀ bom nehualeshen im. ed. m vmerl, dokler ſe nemorem sahvalit ǀ Gdu je mej vamy de ſe boij Bogu nehvaleſhen im. ed. m vmrejti ǀ bo tebe sfaril, inu kregal de ſi bil niemu taku neghualeshen im. ed. m ǀ taushenkrat ne valeshen im. ed. m bil ſvojm ſtarishim ǀ on je ta nehvaleshni im. ed. m dol., on je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi im. ed. m dol. ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil ǀ Ah ti hudobni, greshni, inu nehualeſhni im. ed. m dol. folk ǀ ta groba, inu nehualeshna im. ed. ž odgovorij ǀ velika, inu nehvaleshna im. ed. ž kryviza je leta ǀ Ah nehualeshnu im. ed. s meſtu, kir sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga rod. ed. m Abſalona ǀ na dauri tiga ſilnu nehvaleshniga rod. ed. m zhloveka, tarkash ǀ ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne rod. ed. ž shene je is sharga vun shal ǀ G. Bug bo djal taiſto posledno minuto tei nehvaleshni daj. ed. ž dushi ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni tož. ed. m dol. vinograd poslat ǀ zhes ta nehvaleshni tož. ed. m dol. vinograd ǀ eno taku nehvaleshno tož. ed. ž, inu nerodovito dusho bom vergel v' ta vezhni paklenski ogin ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai mojo nehualeshno tož. ed. ž sheno ǀ nebote taku nehvaleshni im. mn. m, temuzh ſturite tu kar naſs vuzhi S: Baſilius ǀ My bi bily nehualeshni im. mn. m, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali ǀ vy pak nehvaleſhni im. mn. m ſte ſe hudizhu podali ǀ Ah nehvaleshne im. mn. ž nashe ozhy ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih rod. mn. delauzu ǀ skuſi mozh boshio, ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih rod. mn. ǀ perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem daj. mn. Judom ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti te sanikarne, inu nehualeshne tož. mn. m karshenike primer.> ſo nehualeshnishi im. mn. m kakor Turki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
neizrečen -a prid. neizmeren:
O nesrezheni im. ed. m lon teh pravizhnyh ǀ je pres madesha, je vezhna, je neſrezhena im. ed. ž, je Nebeshka ǀ Oh nesrezhena im. ed. ž lubesan Odreshenika nashiga ǀ brumnu, pravizhnu, inu bogabojezhe shivèti, en nesrezheni tož. ed. m dol. trosht, inu mijr zhloveku perneſse ǀ kadar to veliko nesrezheno tož. ed. ž Muzh Boshyo je premishloval ǀ nam je leto nejsrezheno tož. ed. ž, inu nesgruntano gnado, inu miloſt ſturil ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes Pineda nad to nesrezheno or. ed. ž dobruto
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi
nekateri:
bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri:
kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn:
gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti:
Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
neoveren -rna prid. brezbožen, krivoveren:
En hudoben, nezhist, inu neoveren im. ed. m zhloviK ǀ ta noverni im. ed. m dol. inu hudobni krajl, ſilnu veliku slata, inu blaga je hotel imeti ǀ on je hotel Bogu, inu temu neovernimu daj. ed. m Krajlu shlushit ǀ ty Neoverni im. mn. m pravio, de nej potreba proſſit, inu molit Boga, sakaj G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo ǀ cilu ti neoverni im. mn. m skuſi njegovo gnado potroshtani oſtaneio ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih rod. mn., inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Tem neovernem daj. mn. nezh nenuzaio njih dobra della, dokler nijmaio prave vere ǀ bo tebe vezh martral, kakor Ajdje, Turke, inu te Neoverne tož. mn. m → neveren
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nepameten -tna prid. nespameten, neumen:
Eſau je bil taku nepameten im. ed. m, de s'eno ſkledo lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Ah nesrezhen, inu nepametn im. ed. m takorshen zhlovek ǀ Nebojſe nepametẽ im. ed. m zhlovek, de bi skuſi poſt sbolel ǀ Gdu bò taku nepametenc im. ed. m, inu preusetin ǀ oh nepametni im. ed. m dol. jest, de ſim enimu zhloveku tulikain lejt shlushil ǀ Ie shivil kakor ena nepametna im. ed. ž shivina ǀ ta napametna im. ed. ž shivina ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ je ena velika preuſetnoſt tiga zhloveka nepametniga rod. ed. m ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti od te nepametne rod. ed. ž shivine ǀ ſe nesramujete, inu naprej neusamete ſe pobulshat, inu s'nepametne rod. ed. ž shivine ludje ne ratate ǀ en greshnik, ali greshenza ſo tej nepametni daj. ed. ž shivini podobni ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni daj. ed. ž shivini ratali ǀ vſi bi ſe letemu zhudili, inu sa nepametniga tož. ed. m ži. dershali ǀ drugiga Boga nej ſo ſposnali, temuzh to nepametno tož. ed. ž shivino ǀ on raishi prebiva per tei nepametni mest. ed. ž vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ ſe tudi mej to nepametno or. ed. ž shivino najde ǀ vij ste taku nepametni im. mn. m, inu nehualeshni ǀ veliku karshenikou taku nepametnih rod. mn. ſe najde ǀ Joh takorshnim Vuzhenikom nepametnem daj. mn. ǀ nemate vashe ſpovedniKe sa taKu nepametne tož. mn. m dershati ǀ Kadar te nepametne tož. mn. ž shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst primer.> Ti ſi nepametnishi im. ed. m, kokar ty Ajdje ǀ O ti nepametnishi im. ed. m folK KaKor ta nepametna shivina ǀ Sizer bi nepametnishi im. mn. m bily, KaKor ta nepametna shivina ǀ ſò nepamitnishi im. mn. m kakor ta nepametna shivina ǀ Vy ſte nepametnishi im. mn. m, Kakor ta nepametna shivina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nepokoren -rna prid. nepokoren:
poperej je bil Bogu nepokoren im. ed. m ǀ Kakor ta nepokorni im. ed. m dol., inu sgubleni Syn ǀ s' mladiga je bila ſamavolna, nepoſaiena, inu nepokorna im. ed. ž ſvoj Materi ǀ vſi ſo imeli potonit sa volo tiga nepokorniga rod. ed. m Iona ǀ takorshniga nepokorniga tož. ed. m ži. ſynu ima ubyti ǀ ena luba mati s'ſvoim nepokornim or. ed. m otrokam ǀ mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno or. ed. ž ǀ shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni im. mn. m ǀ gorie takorshnem nepokornem daj. mn., inu puntarskam greshnikom ǀ ta shtrajfinga je bila dana … sa te nepokorne tož. mn. m otroke ǀ s'teshko roko te neporkne tož. mn. m greshnike sazhne tepsti primer.> bosh nepokornishi im. ed. m kakor levy kateri Daniela nej ſo bily reſtargali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nepravičen -čna prid. nepravičen, nepošten:
O nepravizhni im. ed. m dol. Pilatus ǀ ta pravizhni ſa tiga nepravizhniga tož. ed. m ži. bò mogal vmrejti ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu tož. ed. s, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ ony pak ſo hudobni, nepravizhni im. mn. m, greshni ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne tož. mn. ž novize naloshit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
neprešacan -a prid. neprecenljiv:
Ah lep, inu nepreshazan im. ed. m ſad teh velikih Svetih Odpuſtikou ǀ Ti ſi taiſti nepreshazani im. ed. m dol. skriti shaz ǀ shlahtna, inu nepreshazanaje im. ed. ž+ ta zhloveska dusha ǀ de bi nam vunkaj shenKal ta nepreshazani tož. ed. m dol. shaz ſvojga S. Serza ǀ nasha dusha je odreshena s' to nepreshazano or. ed. ž Sveto Reshno krivio ǀ Shenin Nebeſki takorshne nepreshazene tož. mn. ž shenkinge oblubi → šacati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nesramen -mna prid. nespodoben, nečist:
nesramen im. ed. m shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ Ti nezhiſti nesramni im. ed. m dol. zhlovek … myr boshi nemore per tebi prebivat ǀ je bila loterska, inu nesramna im. ed. ž, kakor Iezabel ǀ Venus je bila ena negnuſna neſramna im. ed. ž Loterza ǀ nyh nesramnu im. ed. s shiveine je zhes sapuvid boshio ǀ v' krili te nesramne rod. ed. ž Dalile ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga rod. ed. s klaffajna ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu daj. ed. m lushtu ǀ drugi offrajo tej naſramni daj. ed. ž bogini Venus ǀ Hugo Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen tož. ed. m leben je pelal ǀ en nesramin tož. ed. m, inu nezhist leben je pelala ǀ Vy pak ſte vezh lubili taisto ſmerdlivo, inu greshno pershono, taisti nesramni tož. ed. m dol. lusht vaſhiga meſsa, kakor pak mene ǀ ſe potſtopio v' tiga nesramniga tož. ed. m ži. Malika Adonida ſiati ǀ sazhne taisto neſramno tož. ed. ž peiſsem peiti ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto nesramno tož. ed. ž pershono ǀ na taisto postelo je to nasramno tož. ed. ž sheno k'sebi vabu ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu tož. ed. s shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ s' ſvojm neſramnem or. ed. m lebnem ǀ s'to nasramno or. ed. ž loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ veliku brumnih nesramni im. mn. m rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ s'vaſhih nesramneh rod. mn. vst ǀ tulikajn neſramneh rod. mn. pejſsmy pejti ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh rod. mn., klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ sa volo vashih nasramnih rod. mn., inu Klafarskih beſsedij ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is nesramnih rod. mn. brumni ǀ nesramne tož. mn. m lushte tribat s'ſvojmi loterzy ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete vashe neſramne tož. mn. ž ozhij nad prepovedano lepoto ǀ te nesramne tož. mn. ž beſsede srezhe, ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ s' ogniom je bil shtrajfal te nesramne tož. mn. ž/s meſta sodomiterſke ǀ vſy vidio tvoje nesramne tož. mn. ž/s greshna della ǀ skuſi greshna, inu neſramna tož. mn. s della v'ſakonski ſtan ſi pomagaio priti ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih mest. mn. pogledah ſe ſo reslushtale ǀ s' nesramnimi or. mn. misly, inu djainam Boshio sapuvid prelomish presež.> Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi presheshnik. Venus to ner nesramnishi tož. ed. ž Loterzo ǀ kadar pak ſe oshemio te ner garshi, inu nesramnishi tož. mn. ž klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ ſe neshona s' temy nernasramnishi or. mn. beſſedamy smeriat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nesrečen -čna prid. nesrečen:
en nesrezhen im. ed. m zhlovek je bil shal na ohzet k' enimu Krajlu bres ohzetniga guanta ǀ Oh neshrezhen im. ed. m, inu nepametn greshnik ǀ nasrezhen im. ed. m bosh gnadi Boshij vumerl, inu v'grob paklenski pokoppan ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni im. ed. m dol. hlapez ǀ ta nasrezhni im. ed. m dol. Ioab nej bil te milosti Boshje deleshen ǀ taisti neſrezhini im. ed. m dol. zhlovik … nej vejdil kaj odgovorit ǀ s'suojo vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna im. ed. ž Gospa ǀ precleta, inu neſrezhena im. ed. ž jeſt ǀ ſtrashna ſmert te nesrezhne rod. ed. ž dushe ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tuojga nesrezhniga rod. ed. s rojstva ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu daj. ed. m Purgariu ǀ enimu nasrezhnimu daj. ed. m greshniku je bil jesik saresal ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu fardamaniu shlushila, Kakor vni nesrezhni daj. ed. ž sheni od Katere piſhe Ioan ǀ reun, inu neſrezhen tož. ed. m konez ſó ſturili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga tož. ed. m ži. Gospuda Felix imenuivaniga ǀ tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga tož. ed. m ži. de Vekoma sturiti ǀ neſrezhno tož. ed. ž ſmert bomo ſturili ǀ vidi to nesrezhno tož. ed. ž, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo ǀ Inu li s'unem nasrezhnem or. ed. m kraiſsom sposnajte ǀ ta dua nesrezhna im. dv. m zholnaria ſta bila sgorela ǀ Neſrezhni im. mn. m pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè, inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ bodo eni nesrezhni im. mn. m dneve prishli ǀ Oh nesrezheni im. mn. m, inu preprosti takshni ludje ǀ oh nesrezhni im. mn. m zhaſsi naſhij ǀ Oh reuni, inu neſrezkni im. mn. m my ǀ neKatere nesrezhne im. mn. ž dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ reuni stan teh nasrezhnih rod. mn., inu reunih greshniku, inu greshinz ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim daj. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne tož. mn. m zhaſſe ǀ te greshne neſrezhne tož. mn. ž dushe pres vſiga konza martraio primer.> sò … Neſrezhnishi im. mn. m, kakor una dua Iogra, katera ſta shla v'Emaus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
neusmiljen -a prid. neusmiljen:
Resnizo tudi goverè tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen im. ed. m Trinog ǀ terd, inu neusmilen im. ed. m se pruti njemu iskashe ǀ ta neuſmileni im. ed. m dol. Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil ǀ je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni im. ed. m dol. levu ǀ vasha goſpojska je s'vamy neuſmilena im. ed. ž ǀ vij ste taista neusmilena im. ed. ž sveriazhina ǀ Oh neuſmilenu im. ed. s taku ſerze ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga neusmileniga rod. ed. m Diocletiana ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene rod. ed. ž kuge ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu daj. ed. m ſaurashniku sdash tuojga otroka ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni daj. ed. ž bogati Lesizi ǀ Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga tož. ed. m ži. Trinoga Baſiliska ǀ nam je poslal to Turshko neuſmileno tož. ed. ž vojsko ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu tož. ed. s ſerce teh Iudou ǀ s'kusi ſvoje neuſmileno tož. ed. s ſerze ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno, inu nauſmileno or. ed. ž sverino ǀ vy ſte taku neusmileni im. mn. m, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite ǀ vy neuſmilene im. mn. ž Mattere, kakor yh porodite, malu skerbi vezh ſi vſamete ǀ kulikain takushnih neusmilenih rod. mn. ozhet, inu matter ſe najde ǀ Do vekoma bodo ſluſhni teh neuſmilenih rod. mn. hudizhu ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene tož. mn. m hudizhe ǀ ulezhe zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi or. mn. Turky primer.> prezej je na tajſto posabil, inu she neusmileniſhi im. ed. m, inu terdejshi pruti Iſraeliterjom ratal ǀ bi rekli de neuſmileniſhiga rod. ed. m zhloveka ſe nemore na ſvejtu najti ǀ ſerze imate neuſmilenishi tož. ed. s, kakor ta nepametna shivina ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi im. mn. m ſo bilij s'notrej presež.> dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga tož. ed. m ži. Krajla Nabuchodonoſoria ǀ te nar neusmilenishi tož. mn. m Trinoge zhes taiste resdrashi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nevaren -rna prid. nevaren, poguben:
nevaren im. ed. m ſtan je teh Vishishih ǀ Sboly, bolesan nevarna im. ed. ž rata ǀ samerka, de bolesan je neuarna im. ed. ž ǀ ta ſvejt je enu globoku, inu nevarnu im. ed. s morje ǀ v'temmi tiga neuarniga rod. ed. m Svejta rajshamo ǀ My plavamo po mory tiga nevarniga rod. ed. m Svejta ǀ ne pobegne s'te nevarne rod. ed. ž deshele tega greha ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu daj. ed. m porodu obſodil ǀ ſvoi nevarni tož. ed. m dol. greshni ſtan je bil ſposnal ǀ to glaboKo, inu nevarno tož. ed. ž rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom ǀ na tako dalno, hudo, nevarno tož. ed. ž pot ſe ſta poſtavila ǀ aku ſi padla v'tu nevarnu tož. ed. s morje teh ſmertnih grehou ǀ bres vſiga premishlovaina ſe po tem nevarnem mest. ed. m morju tiga ſvejtà ſpoſtè ǀ v'tem neuarnem mest. ed. m Egypti tiga ſapalaviga ſvejta ſe najdemo ǀ dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim mest. ed. m ǀ kaj tedaj imamo ob taiſti nevarni mest. ed. ž uri ſturiti ǀ nevarni im. mn. m ſo porodi shenskem pershonam ǀ takorshne shlushbe ſo nevarne im. mn. ž ǀ takorshne nevarne tož. mn. ž mreshe njemu proshio ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih mest. mn. bolesnah ſe najdete ǀ njeh dusha v'nevarnih mest. mn. duhounih bolesnah ſe najde primer.> Svejt je nevarnishi im. ed. m kadar nas lubi, kakor kadar nas ſaurashi ǀ morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi, inu nevarnishi im. ed. s presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi, inu nevarnishi im. ed. m ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi rod. mn. bolesni ǀ s' maihinih vſakadainih grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
neveren -rna prid. neveren, krivoveren:
taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neveren im. ed. m, kakor Mahomet ǀ Silnu grobu je bil falil Thomash, de taku neverin im. ed. m je bil ǀ Venem duori ſe najde ta verni Mardocheus, inu ta neverni im. ed. m dol. Aman ǀ sa isvelizaine tiga neverniga rod. ed. m Thomasha ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga tož. ed. m ži. Siſara ǀ v'Indij taisti neverni im. mn. m ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno teh nevernih rod. mn. ǀ ſo rojeni v' leteh nevernih mest. mn. deshelah ǀ mei temi nevernimi or. mn. greshniki je prebival primer.> hushi, inu nevernishi im. mn. m bi bil kokar ty neverni Ajdy → neoveren
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nevoščljiv -a prid. nevoščljiv:
je bil nevoshliu im. ed. m ſvojmu bratu ǀ njega neſrezhi ſe veſselish, inu Srezhi ſi nevoshlivu im. ed. m ǀ Hudizh je bil taku neuoshliu im. ed. m ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi im. ed. m dol. ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga rod. ed. m Caina ǀ ſizer bi ſe tebi utegnilu kakor unimu hudobnimu, nevoshlivimu daj. ed. m shushtariu sgodit ǀ hudizhi nam ſo nevoshlivi im. mn. m ǀ My vam nejſmo nevoſhliui im. mn. m → neovoščljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nezgruntan -a prid. nepojmljiv:
Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan im. ed. m tiga dobrutliuiga Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Goſpud Bug je viſſok inu neſgruntan im. ed. m v'ſvojh ſodbah ǀ kaj s' en nesgruntani im. ed. m dol. velik shaz je gnada boshia ǀ Nej li ta ena nesgruntana im. ed. ž milost Boshja ǀ ena neſgruntana im. ed. ž nehualeshnoſt ǀ Oh kaj s'ena nasgruntana im. ed. ž dobruta ǀ reve, nadluge, inu terpleine ſo enu zhudnu, inu nesgruntanu im. ed. s ſnamine miloſti Boshje ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane rod. ed. ž dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga rod. ed. s veſselja deleshni ratàli ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani daj. ed. ž lubesni Boshj ǀ Gdu ne bo sſposnal N: N: to nesgruntano tož. ed. ž dobruto Boshjo ǀ Ozhy bodo vidile taiſtu nesrezhenu veliku, inu nesgruntanu tož. ed. s prebivalszhe Boshje ǀ po tvoi nesgruntani mest. ed. ž miloſti ǀ nad katiro nesgruntano or. ed. ž dobruto ſe je zhudil S. Paulus ǀ bote tudi enu maihinu ſposnali te velike, inu nesgruntane tož. mn. ž/s della Boshia ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy, Boſhje Modrusti, inu neſgruntane im. mn. ž Milosti → negruntan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nor -a prid. neumen, nespameten:
ſvejt bo djal, de ſi nor im. ed. m ratal ǀ Ta nepametni, inu nori im. ed. m dol. zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio ǀ ſe je dershala, kakor de bi preproſta, inu nora im. ed. ž bila ǀ de bi nebili, kakor une nore im. mn. ž Divize ǀ je mene, perſilila mojga noriga tož. ed. m ži. Mosha vſeti ǀ po vashih sheljah, inu nori mest. ed. ž glavi ǀ nebodite taku nori im. mn. m, inu nagli, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik ǀ nebodimo taku preprosti, inu norij im. mn. m kakor je bil uni kateri ſe je bil salubil v'kamenitni pild ǀ Ah nory im. mn. m, inu nepametni ludie ǀ ſebò taiſtimu godilu, kakor unem norem daj. mn. Divizam ← nem. Narr ‛norec, norčav človek’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nov -a prid. nov:
skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Novi svet -ega -a m zemljepisno lastno ime
Novi svet, tj.
Amerika:
po cellem ſvejtu je hodel noter do noviga Svejta rod. ed. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta rod. ed. v'Rim poslani ǀ Kadar Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta rod. ed., je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà rod. ed., de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, inu celli ſvejt, tudi ta novi tož. ed. m dol. v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo → Indije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
novokrščen -a prid. novokrščen:
pride ta novu karsheni im. ed. m dol. zhlovek naſai v'ſvoio deshelo s'Crucifixam ǀ ta novu karsheni im. ed. m dol. zhlovek vſame is kozhje Crucifix (V, 8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nucen -cna prid. koristen:
Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen im. ed. m, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Tak strah je dobar, inu nuzin im. ed. m ǀ Nuzna im. ed. ž, inu potrebna je gvishnu ta s. molitva ǀ taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna im. ed. ž de te bolne je oſdravila ǀ De je taku nuznu im. ed. s S. Reshnu Telu pravizhnem bi nam mogal sprizhat Petrus Cocles ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu im. ed. s meni ſe sdi taiſtu vprashaine ǀ sa volo njegoviga nuzniga rod. ed. s pridiguajna ǀ David veliku nuzniga rod. ed. s, inu dobriga je bil Saulu sturil ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu daj. ed. m, inu vſmilenimu oblaku ǀ Kai je treba K'eni pravi, inu nuzni daj. ed. ž spuvidi ǀ raunu leta lepi, inu nuzni tož. ed. m dol. navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem ǀ Ta Sveti Mosh eno lepo, inu nuzno tož. ed. ž pridigo ym je bil ſturil ǀ lubesan je en neuſmilen Trinog, kateri zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu tož. ed. s puſtiti ǀ takorshnem danas ene lepe navke bom dal, kateri ym bodò nuzni im. mn. m ǀ moje pridige nebodo taku nuzne im. mn. ž, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne tož. mn. ž, inu spodobne sposnal ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne tož. mn. ž/s, inu potrebne primer.> kraftnishi, inu nuznishi im. ed. m bo tudi moy shegin ǀ obena rejzh nej nuznishi rod. ed. ž kakor prava priaſnoſt ǀ nèj lepshi, nuznishi rod. ed. ž, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga rod. ed. s, inu zhaſtitishiga biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ nemore nuznishih rod. mn. pridih biti, kokar od te S. pokure presež.> Ta nar nuznishi im. ed. m je Bug ǀ kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi im. ed. ž, inu nar potrebnishi ǀ tu ner pravishi, inu nuznishi im. ed. s meſtu sa molituo je Zirku ǀ lete kunshti nebodem ijh vuzhil, temuzh to nar nuznishi tož. ed. ž kunsht ǀ nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi tož. ed. ž arznio Elixier vitæ imenovano ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi or. mn. kunshti, kunsht Bukve drukat → nuc, → nucati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
obešen -a prid. obešen:
sa volo eniga poboia je imel obejshen im. ed. m biti ǀ Sam Aman na taistih je obejſhen im. ed. m viſsil ǀ ta obeisheni im. ed. m dol. sazhne govorit ǀ kaj drugiga pomeni ta obeſhena im. ed. ž bronzhena, inu nuzna kazha ǀ mimu teh gauh en Sholnier priatel tiga obesheniga rod. ed. m ǀ En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Per Iudah nej bilu pohushanie sa sdrauie tiga shivota eno obeſheno tož. ed. ž kazho molit ǀ Rihtery ſodbo zhes lete pregreshne ſturè, de imaio gaishlani, ali obeisheni im. mn. m biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
obilen -lna prid. obilen:
kadar je enu bogatu, obilnu im. ed. s lejtu ludje marmraio, inu ſe toshio de nemorio predati ǀ taku Bug bode tebi dal en obilni tož. ed. m dol. lon ǀ zhe pak nebodo rihte taku dobre, inu obilne im. mn. ž ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih obelnih rod. mn. lejt, te medle pak ſo pomenile ſedem vboſih lejt ǀ sapovej tem vboſem obilne tož. mn. ž almoshne dati primer.> vasha praviza nebo obilnishi im. ed. ž kakor je leteh Piſſariou ǀ vasha praviza nebò obilnejshi im. ed. ž, kakor je Piſsarjou ǀ Jeſt ſim prishal, de bi oni leben imeli, inu de bi she obilnishi tož. ed. s imeli ǀ aku hozhete obilnishi tož. mn. s lejta imeti presež.> ner shlahtnishi, inu obilnishi tož. mn. ž goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
obla -e ž oblič:
Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo … Tishlerij ublo tož. ed. (II, 263) ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò, Couazh ſvoje kladvu, Tishler ſvojo ublo tož. ed. (II, 312) → oblati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
obljubljen -a prid. obljubljen:
Meſſias od Boga oblublen im. ed. m je na ſvejt prishal ǀ ta oblubleni tož. ed. m dol. nam Tempel ſo pasabili ǀ imaio pojti oshpegat to oblubleno tož. ed. ž deshelo ǀ kadar pak ſpomnite na vasho oblubleno tož. ed. ž nebesko deshelo ǀ Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu tož. ed. s Nebesku Krajleſtvu ſpomnit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
obojen -jna zaim. oboj:
obujne tož. mn. m shkorenze nanaglim dol potegne, inu na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga (II, 344)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten:
on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren:
ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ofrten -tna prid. prevzeten, ošaben, slavohlepen, razkošen:
Offerten im. ed. m, inu ſilnu preuſeten je bil uni lyſt katiriga je Perſianski Krajl Sapor piſſal Conſtantinu Ceſſariu ǀ Ta offertni im. ed. m dol. vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna im. ed. ž, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo ǀ zhe vſamem eno bogato bo offertna im. ed. ž, ter y bon mogal ſtrezhi, kakor en hlapez ǀ de li dobro doto imà ſa drugu nemaraio, bodi huda, ali dobra, bodi lepa, ali garda, bodi offertna im. ed. ž ali pohleuna, de li je bogata je vshe dobra ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna im. ed. ž, inu preuſetna ǀ Kakor spuvid uniga offertniga rod. ed. m Fariseva ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … lete offertne rod. ed. ž, inu golufne Jazabele ǀ sa volo mojga offertniga rod. ed. s, inu nebrumniga guantajna ǀ v'nje offertni tož. ed. m dol. guant ſe oblezhe ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno tož. ed. ž, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno ǀ vy paK s'vaſhim offertnim or. ed. m, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite ǀ bosh s'tem offertnem or. ed. m krajlom Nabuk: v'Nebu pogledal inu saupyl ǀ Kei ſte vy sdaj ò Preusetni, inu offertni im. mn. m ludje ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is offertnih rod. mn. pohleuni ǀ od ſtu offertnijh rod. mn. pètnajſt ſe kumaj najde de bi ſe pravu sgrevali ǀ offertne tož. mn. m gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy or. mn. guanti vashe truplu pokriti presež.> ner offertnishi tož. mn. m gvante je noſſil → ofrt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ogoljufan -a prid. ogoljufan:
nikar negolufaj, aKu nezhesh ogolufan im. ed. m biti ǀ Kadar ſe enimu ſaina od potreſſa, de bo ogolufam im. ed. m ǀ ta ogolufani im. ed. m dol. ſi raunu ti ſam, sakai ſam ſebi nar vezhi shkodo ſi ſturil ǀ ie bila ogolufana im. ed. ž ǀ gvishnu bi nikuli nebili ogolufani im. mn. m, inu v' greh sapelani → ogoljufati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ohceten -tna prid. svatben:
druſiga nepomeni tu ohzetnu im. ed. s oblazhilu, ampak lubesan boshio ǀ pres ohzetniga rod. ed. m guanta je bil prishal ǀ nej imel ohzetniga rod. ed. s oblazhila ǀ vſakitirimu ſo hlapzy tiga Krajla en ohzeten tož. ed. m guant dali poprei kakor je shal k' miſi ǀ ima gledat, inu ſe pofliſsat ta ohzetni tož. ed. m dol. guant gnade Boshje oblezhi ǀ kateri ſo ohzetnu oblazhilu tož. ed. s imeli ǀ ſe neoskarbite s'tem ohzetnom or. ed. m guantam → ohcet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ohrn -a prid. oderuški:
katero gnado ſim ble shelela doſezhi, kakor ta oherni im. ed. m dol. obogatit ǀ od kot tedaj taiſti lakoumni, inu oherni im. ed. m dol. folk je vſe kar je imel s' drugimi resdelil ǀ ſo molili tiga oherniga tož. ed. m ži. Plutona ǀ Ty oherni im. mn. m Antiochi bi Zerkounu blagu nekradili ǀ ſe nenajde greha taku veliziga, nespodobnoſti taſtu ſtrashne de bi tij ohorni im. mn. m ludje tajſte nedopernesli ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde, inu oherne tož. mn. ž/s ſerza vſe ſvoje danarie, slatu, ſrebru, inu blagu drugem ludem dati Tvorjeno iz vuher ‛korist, dobiček, obresti’ ← srvnem. wuocher ‛dobiček, pretirane obresti, oderuštvo’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
oljičeven -v(e)na prid. oljčen:
skuſi mezh ſvoje britke martre nam je perneſil ta ojlzhauni tož. ed. m dol. Kranzel tiga vezhniga myru (V, 266) ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno tož. ed. ž vejzo k' snaminu tiga merù (III, 217) ǀ nam je perneſla to olzheuno tož. ed. ž vejzo tiga myru (III, 399) → oljika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
oslov -a prid. oslov:
ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
padan -a prid. zapadel:
oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani im. ed. m dol. ſnèh (II, 21) ǀ Njega laſij ſo bily beli kakor padani im. ed. m dol. ſmejh (II, 586) ǀ laſij je imel bele kakor padani im. ed. m dol. ſnejh (V, 10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
padati -am nedov. padati:
ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati:
ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pameten -tna prid. pameten:
dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
panan -a prid. preklet, izobčen:
Bucerus, de ſi lih je bil en hudoben, inu panan im. ed. m kezer ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua je panan im. ed. m od Svete Katolish Zerkue ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus ta panani im. ed. m dol. Engelenderski krajl ǀ O panena im. ed. ž roka! uredna de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ Sò Holendery, shvedi, Danamarkary, katiri dershè vuk tiga pananiga rod. ed. m Luter Martina ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga rod. ed. s Meſta Hiericho ǀ ta panani tož. ed. m dol. vuk Lutermartina, inu Calvina dershè ǀ ſo ga bily od ſebe ſtepli, kakor eniga paneniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ kakor de bi bile panane im. mn. ž morio dalezh od altarja ſtati ǀ sakaj tedaj tudi ſedaj ſe ne mashzhujete zhes lete hudobne, inu panone tož. mn. m sholnerie → panati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pasti1 padem dov. 1. pasti:
nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti:
s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se:
Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti:
od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pero -esa s 1. rastlinski list:
je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero:
leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero:
kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pijan -a prid. pijan:
malukedaj ſpati gresh de bi na bil pijan im. ed. m ǀ de ſe li spodershne, ſodi de je pian im. ed. m ǀ nemore ſaſpati zhe nej pyan im. ed. m ǀ ta pijani im. ed. m dol., inu neuſmileni mosh pravi ǀ Mashnik Heli je gledal, inu poshlushal to sheno, ter je ſodil, de je pyana im. ed. ž ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga pyaniga rod. ed. m Zenona ǀ o molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga tož. ed. m ži., inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ ſo bilij dobre vola, inu polovizo pijani im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pijavka -e ž pijavka:
pyauka im. ed. neha Kry vlezhi ǀ Pyauke im. mn. imajo to naturo ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke im. mn., katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Galenus piſse od pyauk rod. mn. ǀ Modri takushne pergliha pyaukam daj. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pila -e ž pila:
ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shloſar ſvoio pilo tož. ed. (II, 312) ǀ So kakor pile im. mn., katere shlatu pilio (V, 403)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti:
vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti:
bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se:
vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
podrt prid. podrt:
njegou plut imà podert im. ed. m biti (V, 146) ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili na leta poterdi tož. ed. m dol., inu sapusheni Tempel (III, 278)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
podvržen -a prid. 1. podvržen:
Zhlovek od Shene rojen en kratek zhaſs shivj, inu veliku revam je podvershen im. ed. m ǀ Jesa je taku gmain mei ludmy, de Seneca je djal, de skorej obedn ſe nenaide, de bi letej nespodobnoſti nebil podvershen im. ed. m ǀ zhlovek, kateri je mertuashki, inu grehom poduarſhen im. ed. m ǀ bulshi bi bilu, de bi zhlovek mutaſt bil, de bi tulikajn grehom nebil podvarshan im. ed. m ǀ kateri od svesd suojga rojstvua je podvarshen im. ed. m ǀ ena barca na mory je podvershena im. ed. ž ſtu nevarnoſtam ǀ nej ſmerti podverſhana im. ed. ž, kokar Epikurus je dial ǀ neſrezhna je nasha zhloveſka natura. katera ſledno minuto ſtu, inu ſtu neuarnoſtom je podverſhena im. ed. ž ǀ kulikajn revam je ena shena podvershæna im. ed. ž ǀ naſha duſha je podversena im. ed. ž duhounim bolesnom ǀ naſhe truplu je podvershenu im. ed. s tem bolesnom ǀ Eni veliki revi vſy ludje ſó podversheni im. mn. m ǀ od grehou katerem ſte poduarsheni im. mn. m ǀ moshie letem grehom ſo ble podvershani im. mn. m, kakor shene ǀ Shene veliku vekshi revam só podvarshene im. mn. ž, kokar Moshe 2. podložen:
tudi Chriſtus Jeſus je bil do Smerti pokoren, inu poduarshen im. ed. m ǀ nyh podversheni im. ed. m dol. folk ne sna te sapuvidi Boshje ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni im. ed. m dol. ſvojga krajla ǀ Krajly imaio oblaſt zhes truplu ſvojga podversheniga rod. ed. m folka ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu daj. ed. m folku nepravizhne novize naloshit ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni tož. ed. m dol., inu nym srozheni folk ſo nauzhili ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni tož. ed. m dol. folk obushajo ǀ Vy Nem. imate ſe fliſſat, inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno tož. ed. ž ǀ bote pred vaſhom podvershenom or. ed. m folkom mogli rajtingo dati ǀ n'hozhemo njemu pokorni, inu potversheni im. mn. m biti ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene im. mn. ž dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene im. mn. ž, inu pokorne ǀ tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane im. mn. ž ǀ sa isvelizheine teh dush vam poduershenih rod. mn. ǀ sapovej ſvoim podvershenim daj. mn. hudizhom ǀ Nehaite vy oblaſtniki vashe podvershane tož. mn. m kmete taku neusmilenu dreiti ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene tož. mn. ž ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva ǀ sa nyh podvershene tož. mn. ž auzhize malu marajo ǀ Skerbnu je mirkal na dushe njemu poduarshene tož. mn. ž ǀ Krajl Heliogabolus, kadar je shal ſvoje podvershene tož. mn. ž/s mesta obyskati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pohleven -vna prid. krotek, ponižen, skromen:
Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun im. ed. m, taku uſmilen, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen im. ed. m ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam je vſelej bila pohleuna im. ed. ž ǀ molitva tiga pohleuniga rod. ed. m gre skuſi oblake ǀ ſe je bjl perglihal enimu pohleunimu daj. ed. s Iagnetu ǀ ſo shlishali ta pohleuni tož. ed. m dol. glaſs tiga polmertviga Goſpuda ǀ ſo njegovo pohleuno tož. ed. ž ſhtimo shlishali ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno vero, s'kusi pohleunu tož. ed. s vupajne ǀ pervolite v' vashim pohleunim mest. ed. m, inu slabem ſtanu oſtati ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno or. ed. ž kuto ǀ s'suojo pohleuno or. ed. ž proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt vtalashila ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem or. ed. s serzam polishi ǀ na ſodni dan bodo ukupaj ſtali ty pohleuni im. mn. m, ty vſmileni ǀ ſte krotki, inu pohleuni im. mn. m ǀ Glihi vishi vy verne dushe danas ſte meni naprei pershle kakor lete pohleune im. mn. ž zhibele ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe, poleune im. mn. ž, inu pred ludy priti ſe ſramujejo ǀ teh pohleunih rod. mn. molitva vſelej G. Bogu je dopadezha ǀ gleda na prosbno tijh pohleunijh rod. mn. ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune tož. mn. m ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil, pohleune tož. mn. m oblekil ǀ je povedal leto boshio reſnizo, inu podvuzhil te pohleuna tož. mn. s ſerza ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy or. mn. ta ner pohleunishi ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi or. mn. ſte ſe oblekli presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy ta ner pohleunishi im. ed. m ǀ ta katera mej nymi je ta ner pohleunishi im. ed. ž ǀ ta nar pohleuuishi im. ed. ž v'mej ſimi Nunami Prvotno ‛tak kot živali, ki živijo v hlevu, po hlevih’; → hlev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
poklekniti -nem dov. poklekniti:
ona mu je sapovedala doli poklekniti nedol. ǀ imaio vſy njemu pokorni biti, inu pred taiſtem nakolena pokleknit nedol. ǀ na naga kolena pokleknem 1. ed. inu pohleunu te proſsim ǀ poprei kakor pred ſpovednika pokleknesh 2. ed. ǀ poklekne 3. ed. pred Crucifixam ǀ My vſy s' temy danaſſnimy krajli pred tvojo Vſigamogozhno oblaſt pokleknesmo 1. mn. ǀ pred ſpovednika pokleknejo 3. mn. ǀ na nage kolena poklekneio 3. mn., na perſi klukaio ǀ pred ſpovednika poklekneijo 3. mn. ǀ poklekni vel. 2. ed. pred Peld Chriſtuſa Ieſuſa Odreshenika tvojga ǀ Satorai vſy pokleknimo vel. 1. mn. doli, ter proſsimo ǀ doli pokleknite vel. 2. mn. vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ Terje bil pred Melchiſedeka pokleknil del. ed. m ǀ Sakaj nej ſim pred tu S: Snamine pokleknila del. ed. ž ǀ de bi tvoi otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili del. mn. m, inu Bogu ſe perporozhili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
polomiti -im dov. polomiti, zlomiti:
Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se:
Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
poteptan -a prid. poteptan:
njegou plut imà podert biti, de bo poteptan im. ed. m ǀ je potrebnu de tudi semla je radovita, inu dobra, sakaj zhe je puſta, terda, poteptana im. ed. ž, inu kamenita neperneſe dobriga ſadu ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete ſeme boſhje beſsede. dokler pade raven pota inu je poteptanu im. ed. s, ter Ptize tajſto posobleio ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle, inu poteptane im. mn. ž bile ǀ de bi drofftinize prozh nepadle, inu taiſte nepoteptane +im. mn. ž bile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
potreben -bna prid. 1. potreben:
kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen:
kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
potrpežljiv -a prid. vztrajen, potrpežljiv:
Lazarus je bil poterpeshliu im. ed. m ǀ velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi im. ed. m dol. Iob ǀ Ta poterpeshliui im. ed. m dol. Job je gouril ǀ poterpeshliva im. ed. ž je bila Ruth ǀ skuſi uſta tiga poterpeshliviga rod. ed. m Joba je takorshnem shugal ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza ali deklo, inu de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva im. dv. m ǀ je vuzhil ludy, de bi imeli poterpeshlivi im. mn. m biti ǀ bodite li poterpeshlive im. mn. ž v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni ǀ shpegu teh poterpeshlivih rod. mn. ǀ v' mej poterpeshlivimy or. mn. ta ner poterpeshlivishi primer.> Job je bil poterpeshlivishi im. ed. m presež.> v' mej poterpeshlivimy ta ner poterpeshlivishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
povšterc -a m blazina:
ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … shena ſvojo preſelzo, inu paushterz tož. ed. (II, 312) ǀ vſe skusi je per poushterzi mest. ed., inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela (III, 67) Manj. od povšter ‛blazina’ ← srvnem. polster ‛blazina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
požrešen -šna prid. požrešen:
poshreshin im. ed. m zhlovek dolgu zhaſſa neshivj ǀ Poshreshen im. ed. m, kakor oloffernes ǀ Oh poshreshni im. ed. m dol. norz, de ti tvoj trebuh sa Boga molish ǀ ta poshreshna im. ed. ž riba ga je bila posherla ǀ Oh preleta. doshrejsna im. ed. ž riba ǀ je bil lintvorna premagal, inu deshelo od te poshreshne rod. ed. ž kazhe reishil ǀ enimu poshreshnimu daj. ed. m orlu ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni daj. ed. ž ribi ǀ tiga poshreshniga tož. ed. m ži. Iastropa v'lufti samerkajo ǀ vari nas pred tem poshreshnem or. ed. m Turkam ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno or. ed. ž, inu nauſmileno sverino ǀ ſta bila taku poshreshna im. dv. m, de per eni vezhery ſta bila posherla vſe kar ſta imela ǀ nebodite poshreshni im. mn. m kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne im. mn. ž ǀ v' kardeli teh poshreshnih rod. mn. voukou ǀ Iona Preroka … na ſuhu sdraviga s'suojh poshreshnijh rod. mn. ust vun vergla ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom, inu poshreshnom daj. mn. levom ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne tož. mn. m vuoukè ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne tož. mn. ž, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei ǀ v'mej poshreshnimi or. mn. levomij je bil en Moister tiga posta ratal primer.> bosh poshreshnishi im. ed. m kakor orli → požreš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pravičen -čna prid. pravičen:
Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prazen -zna prid. 1. prazen:
druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden:
Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
precartan -a prid. preljub:
nash prezartani im. ed. m dol. Chriſtus JESVS nas nebò mogal is tvoyh neusmilenih rok odreshit (IV, 170) → cartan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preganjan -a prid. preganjan:
ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho … ta pregainani im. ed. m dol. pomozh ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh, inu kir ta zhednost je pregajnena im. ed. ž ǀ ſo bily pregaineni im. mn. m ǀ ſa pravize volo sò pregajneni im. mn. m ǀ vij, kateri stepregajnijeni +im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit:
Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten:
kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pregrešen -šna prid. pregrešen:
Pravizhen je G. Bug, sakaj vſelej perpusti, de ta pregreshni im. ed. m dol. je shtrajfan ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni im. ed. m dol. zhlovik ǀ Ah pregreshna im. ed. ž dusha poshlushaj ǀ vy mejnite de Bug katiri je ta nebeska praviza lon vashiga pregreshniga rod. ed. s della ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnimu daj. ed. m krajlu Jeroboamu ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno tož. ed. ž sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno nevarnoſt premislili ǀ je Boga tihu proſſil sa ta pregreshni tož. ed. m dol. folk ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim or. ed. s truplam prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de bi taiſtom purgariom pregreshnim daj. mn. odpuſtil ǀ nejſo mogle desha tem pregreshnem daj. mn. ludem dati ǀ te preproste podvzhish, te pregreshne tož. mn. m posfarish ǀ pregreshne tož. mn. ž gnusobe je vidil Ezechiel ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna tož. mn. s della polonal s' tem nebeskim vezhnim veſſeljam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preklet -a prid. preklet:
leta je preklet im. ed. m od Nebeſſ, inu semle ǀ de bi napolnil tajſti ſtol is kateriga ta prekleti im. ed. m dol. Judesh je bil padil ǀ Prekleta im. ed. ž je bila Iezabela, ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ do vekoma bom fardamana, precleta im. ed. ž, inu neſrezhena jeſt ǀ Oh preleta im. ed. ž. doshrejsna riba ǀ pojdi tedaj ti prekletu im. ed. s truplu s'mano pred tiga Pravizhniga Rihterja ǀ Oh precletu im. ed. s taku molzhajnie ǀ katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga rod. ed. m Calvina ǀ sa volo te preklete rod. ed. ž faratarje ǀ oni preproſti ſò tvoj prekleti tož. ed. m dol. ſvit gor vſeli ǀ ſapuſtim moio prekleto tož. ed. ž dusho vſijm hudizhom ǀ vſe skusi taisto njegovo precleto tož. ed. ž peiſsem poje ǀ drugu jutru ta shegnana ſemla tu prekletu tož. ed. s truplu vun vershe ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali, kadar takorshni prekleti im. mn. m ludje, bi yh nebily vuzhili ǀ Inu cilu ſo bile preklete im. mn. ž te nerodovitne ǀ de namrezh te duſhe katere ſo nerodovitne, katere nemaio ſad dobriga S. djania de od G. Boga bodo preclete im. mn. ž ǀ prekleta im. mn. s vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih rod. mn. Salamander ſe najde ǀ satorai vtopi v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete tož. mn. m grehe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prepovedan -a prid. prepovedan:
presheshtu ie prepovedanu im. ed. s ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga rod. ed. m ſadu ǀ s' enem koſſizam tiga prepovedaniga rod. ed. s jabouka ǀ is tega prepovedaniga rod. ed. s driveſſa ta ſad je bil utergel ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu daj. ed. m nesramnimu lushtu ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan tož. ed. m ſad vtergal ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani tož. ed. m dol. Sad ǀ de bi to prepovedano tož. ed. ž shpisho pokuſſil ǀ gre prezej, yskat tu prepovedanu tož. ed. s drivu ǀ paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano or. ed. ž lepoto ǀ teh prepovedanih rod. mn. shpish ſe nej hotel dotekniti ǀ Te tize pak pomenio te lushte prepovedane tož. mn. m tiga ſvejta, inu meſsa ǀ ſi naprej vſame v'taiste prepovedane tož. mn. m lushte dopernesti ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane tož. mn. ž rezhij ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana tož. mn. s della dellali ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini or. mn. lushti reslùshtat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen:
ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil:
Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost:
v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preslica -e ž preslica:
Sardanapalus Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo tož. ed. v'rokah dershal (I/1, 3) ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal, inu eno preſelzo tož. ed. vſel, inu v'drushbi ſvoje lube je predil (I/1, 126) ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shena ſvojo preſelzo tož. ed., inu paushterz (II, 312)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prešešten -tna prid. prešušten:
ta presheshni im. ed. m dol. zhlovik grè v'Cerku ǀ letemu ſadnimu njega presheshna im. ed. ž krajliza je bila saudala ǀ ako ena preshesna im. ed. ž shena je tajſto pijla prezej nje trebuh ſe je reſpozhil ǀ ta shena je bila preshiſhna im. ed. ž, kakor Herodias ǀ ſo prasnovali prasnik tiga presheshniga rod. ed. m Jupitra ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga preshshisniga rod. ed. m Herodesha ǀ Hzhi te presheshne rod. ed. ž Herodiade je pleſſala pred Krajlam ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete preshishne rod. ed. ž Herodiaſſe ǀ Chriſtus je bil osdravil vno preseſhno tož. ed. ž sheno ǀ ſe najdeio shene presheshne im. mn. ž kakor Herodias ǀ zhe presheshne tož. mn. ž misly, shelje, inu djaine ſo imeli ǀ Je vidil te nezhiſte, inu preshishne tož. mn. ž shene → prešeštvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preusmiljen -a prid. zelo usmiljen:
Oh preusmileni im. ed. m dol. Gospud (I/1, 2) ǀ eno taKo preuſmileno tož. ed. ž pomozhnizo ſmò nashli (I/2, 87) ǀ nebomo mogli leto prevſmileno tož. ed. ž Mater Boshjo sahvalit sadoſti (III, 140)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prevelik -a prid. prevelik, zelo velik:
Sdaj prevelik im. ed. m mras, sdaj prevelika im. ed. ž urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Oh ſtrah preveliki im. ed. m dol. ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka, obena nevarnost nej prevelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ preshushtvu je preveliku im. ed. s poſtalu ǀ Sa volo lete prevelike rod. ed. ž pregrehe ǀ Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega rod. ed. s zhuda ǀ tej preveliki daj. ed. ž shenski offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ tamkaj ſo njemu prevelik tož. ed. m napokoj shlahta, inu priateli dellali ǀ preveliko tož. ed. ž priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine ǀ videozh preueliko tož. ed. ž grobust tiga kouazha ǀ de bi ti vshe enkrat Spoſnal leto preueliko tož. ed. ž pregreho tuoio ǀ vſako lubo Sabbato zhudu preveliku tož. ed. s ſvoje lubesni yskashe ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim or. ed. s veſſeljom ǀ nashi grehi ſo preveliKi im. mn. m ǀ morebiti zhuda prevelike im. mn. ž/s, katera Mojſſes, inu Aron ſta dopernashala v' AEgypti ǀ vij ste ſi sashlushili to vezhno paklensko martro s'kusi vashe prevelike tož. mn. m pregrehe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
previsok -a prid. zelo visok:
Gdu bo prishal na taiſti previsoki tož. ed. m dol. hrib boshi (V, 337)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prevzeten -tna prid. prevzeten, ohol:
Preuſeten im. ed. m je bil kakor Lucifer ǀ gdu je leta tulikain preuseten im. ed. m zholvik ǀ po hishi kakor en preuſetin im. ed. m Pau ſe obrazha ǀ Gdu bò taku nepametenc, inu preusetin im. ed. m, da on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona ǀ Pogledaj gori ti preuſetni im. ed. m dol. Herodesh ǀ Ti, ti ſi en Faraon preusetni im. ed. m dol. ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna im. ed. ž ǀ Kej je tvoje preuſetnu im. ed. s, inu grosovitnu napreivſetje ǀ ſim ſe ponishal pred Bugam, inu is preuſetniga rod. ed. m bogaboyezh ratal ǀ je bil is prauſetniga rod. ed. m pohleun, is nezhiſtiga brumen, is neverniga veren ratal ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne rod. ed. ž Eue hodila ǀ sa volo njega neusmileniga, inu preusetniga rod. ed. s serza ǀ je tudi svetoval S. Ioannes vnimu preuſetnimu daj. ed. m ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu daj. ed. m Maobiterskimu krajlu ǀ sa to preusetno or. ed. ž krajlizo Vaſti, je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena ǀ ſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni im. mn. m kakor Faraon ǀ de nemaio biti preuſetni im. mn. m, inu offertni ǀ od teh preuſetnih rod. mn. ludy ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Preuſetnom daj. mn. pak ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne tož. mn. m pohleune ǀ te preusetne tož. mn. m ponisha, te pravizhne polona ǀ V'mej preuſetnimi or. mn. je bil poklizal Paula primer.> veliku nepametnishi, inu preusetnishi im. ed. m bi bil taiſti, kateri bi shelel na taiſti viſoki Stol ſeſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prigliha -e ž primerjava, prilika:
Leta pergliha im. ed. je polna skriunusti ǀ s'te perglihe rod. ed. S. Cirillus dol vſame ǀ k'perglihi daj. ed. lubesni, inu miloſti Boshij ǀ katerimu h'perglihi daj. ed., sledna muzh je ſlaba ǀ Skusi leto pergliho tož. ed. bote sgruntali, kaj hozhem rezhi ǀ Nej treba meni leto prigliho tož. ed. reskladat ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo pergliho or. ed. ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe im. mn. pomeneio ǀ Katere perglihe tož. mn. je ſmislil S. Auguſtin ǀ v'leteh dveh perglihah mest. mn. duje ſorti otrouk so pomenini → priglihati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prijet -a prid. prijeten:
ſakaj ta krajl je bil taku G. Bug preiet im. ed. m (II, 277) ǀ Sakaj sdaj je preieti im. ed. m dol. zhaſs, inu dan tiga isvelizhajna (IV, 432) → prijeten
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prijeten -tna prid. prijeten:
sdaj imamo en prijetni tož. ed. m dol. zhaſs (IV, 425) ǀ Polè sdaj ta preietni tož. ed. m dol. zhaſs (IV, 423) → prijet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prinesti -nesem dov. prinesti:
aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti:
Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti:
Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi:
imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči:
de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti:
S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
priporočen -a prid. zaupan:
ta lepa Maria Diviza vam bo perporozhena im. ed. ž de tajſto s' praviga ſerza bote lubili (II, 236) ǀ ſe bote pomujal ner poprej vuzhiti vam perporozheni tož. ed. m dol. folk (IV, 78) ǀ ſvojo veliko dobruto pruti dusham njemu perporzhenem daj. mn. je bil iskasal ta zhaſs (III, 557)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
pripravljen -a prid. pripravljen:
takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prisrčen -čna prid. 1. ljub, drag:
Ah moj lubi, zartani, inu perſerzhni im. ed. m dol. Gospodar ǀ Ah moj lubi inu perserzhni im. ed. m dol. Nebeshki shenin ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe, nash lubi Bratiz Chriſtus JESUS, nasha perſerzhna im. ed. ž Mati Diviza Maria ǀ perſerzhna im. ed. ž moja Mati ǀ kadar bi ti vidil de tvoi lubesnivi Ozha, tvoia zartana Matti, tvoje perſerzhnu im. ed. s deite ſe v' tei gorezhi hishi neshli ǀ nasho perſezhno tož. ed. ž Mater ſmò ſgubili ǀ naſs lubi kakor ſvoje perſerzhne tož. mn. m priatele ǀ Posodi nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne tož. mn. ž ſolſe 2. srčen, duševen:
de bodo mojo perſerzhno tož. ed. ž dobruto ſposnali ǀ kaj s' eno veliko perserzhno tož. ed. ž shaloſt bi bila imela ǀ nej ſi uredna de po semli hodis, zhe sdaj enu perserzhnu tož. ed. s poterplejne s' tvojm Isvelizheriam nimash ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu tož. ed. s poterplejne s' Chriſtusam imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prostoren -rna prid. prostoren:
Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni tož. ed. m dol. ſvejt (IV, 255) ǀ nekadai ludje ſo sydali majhine, inu teſne hishe, grobe pak velike, inu proſtorne tož. mn. m (V, 293) ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh mest. mn. gradeh prangat (IV, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prst1 -a m prst:
S. Marcus ſi je bil perſt tož. ed. pauz odresal ǀ Chriſtus en lep perſten Catharini na perſt tož. ed. poſtavi ǀ k'snaminiu ſvoje lubesni ſi je bil en perst tož. ed. odresal ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu mest. ed. Kakor ti v'zelom shivotu ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam or. ed. sa taiſtimy kasheio ǀ Chriſtus s' parſtam or. ed. pokashe na ſvoje Jogre ǀ sazhne s'perstam or. ed. na pukshe, pishtole, inu sable kasat ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa gardu gledat s'parſtam or. ed. kaſat ǀ Agrigentius s' enem perſtem or. ed. ſledno boleſan je pregnal ǀ kumai trye perſti im. mn. Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade ǀ ſvoje parſte tož. mn. poloshi v' njegova vsheſſa ǀ Nikar s'kuſi perſte tož. mn. negledajte ǀ podere dol tiga, kateri vus volni ſvejt na 3. perſtijh mest. mn. dershi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ranjen -a prid. ranjen:
Chriſtus JESUS je ranen im. ed. m ſa volo nashih grehou ǀ Rajnen im. ed. m je s'ſtrelo tiga paklenskiga Loviza ǀ Ielen, kakor pozhuti, de je vſtrelen, inu ranjen im. ed. m ǀ kakor ta raneni im. ed. m dol. jelen ſvojo rano v' frishnim ſtudenizu oprati ǀ kadar ta rajnani im. ed. m dol. Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha ǀ ſim neuſmilenu ranena im. ed. ž, reſtargana, inu ſeshgana ǀ ta nedolshna resniza vſa rajnena im. ed. ž je bila okuli padla ǀ pozhuti de je mozhnu ranenu im. ed. s is ſtrelo te lubesni njegou ſerze ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni daj. ed. ž nogi priti ſe pofliſsaio ǀ od resbojnikou raneniga tož. ed. m ži. zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil ǀ de bi oſdravil to raneno tož. ed. ž priatelzo vasho ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu tož. ed. s ǀ kakor de bj bilij bolni, inu raneni im. mn. m ǀ tedaj tudi my raineni im. mn. m s' ſtrelo te kuge ǀ kakor tij ranjenij im. mn. m ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili ǀ velika lukesan, katero je imel Ceſſar Auguſtus pruti tem bolnem, inu renenam daj. mn. sholnerjom ǀ vshe krish je na ſvoie ſvete ranane tož. mn. ž rame vſel ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave, prebodene, inu ranene tož. mn. ž nam kashe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
rasti -tem nedov. rasti:
na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti nedol. ǀ od kot pride de morje sdaj raſte 3. ed., zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ po plazah, inu gaſſah traua raſte 3. ed. ǀ shitu, Kateru na nijvah raste 3. ed. ǀ ena nyva na kateri nezh neraſte +3. ed., obedn jo nedella ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte lepih rosh raſteio 3. mn. ǀ vy ſte ſemla is katere rasteio 3. mn. ǀ ona ſe je selenila, inu rasla del. ed. ž, inu zvedla ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala, inu raſla del. ed. ž ǀ oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu del. ed. s ǀ is taiste koreine veliku olik je raſtlu del. ed. s ǀ varva de bi koprive, inu ternie neraslu +del. ed. s ǀ ſe troshta de bodo nagelni rasli del. mn. m ǀ zhaka de bi hrushke raſle del. mn. ž ǀ y shenka taiſto semlo kir roshize ſo rasle del. mn. ž ǀ kadar pak bi li ſe fliſsal de bi koprive neraſle +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razbeljen -a prid. razbeljen:
ta resbeleni im. ed. m dol. rosh je kakor ta gorezha kozhya ǀ ta gorezhi rosh je bil, kakor una Babilonska resbelena im. ed. ž pezh ǀ niegou jeſik je njemu do tau viſſil gorezh kakor enu resbelenu im. ed. s shelesu ǀ Is resbeleniga rod. ed. m roſha ſe ſposna S. Lorenz ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu daj. ed. m roſsu ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto kosho, S: Lorenz ſvoj resbelenroſs tož. ed. m+ ǀ hudizhi vſe skuſi mu resbeleni tož. ed. m dol. ſviniz v' uſta lijejo ǀ shiviga je pustil v'to ſilnu resbeleno tož. ed. ž pezh vurezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno tož. ed. ž apnenzo vurezhi ǀ v'resbeleno tož. ed. ž Babijlonsko pezh ǀ Kadar je tu resbelenu tož. ed. s shelesu taukil ǀ na tem resbelenem mest. ed. m roshu je leshal ǀ shivu ſe pusti na tem resbelenim mest. ed. m roſhu pezhi ǀ v' tej resbeleni mest. ed. ž Babilonski pezhi ǀ v'tej reſbeleni mest. ed. ž pèzhi Babilonski ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … resbelene tož. mn. ž garmade v'katereh ſo yh shgali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razpet -a prid. razpet:
Kadar na Chrishu respet im. ed. m je viſsil ǀ Kadar je na kryſu reſpet im. ed. m dol. viſſil ǀ Sam Chriſtus letukaj na Chrishu respett im. ed. m dol. vaſs proſsi ǀ kadar je na Chriſh respèt im. ed. m dol. njo sheli objeti ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti Chriſtuſu na chriſu reſpetimu daj. ed. m ǀ andohtlivu na Christuſa na Chrishu respetiga tož. ed. m ži. pogledat ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete tož. mn. ž krijvave, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ na krishu perbit s' respetemi or. mn. rokami ǀ s' respetimi or. mn. rokami ǀ s' reſpetmi or. mn. rokami tebe zhakam ǀ s'respetèmy or. mn. rokamy te greshne dushe zhaka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razrezan -a prid. razrezan:
leta ſreſani im. ed. m dol. capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto te trij shentuavize oshkropij (II, 300)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razseden -a prid. raztopljen:
ta reszedeni tož. ed. m dol. ſviniz bo mogal pyti (II, 589) ǀ Perloshite vſe martre, katere ſo Sveti Marterniki na tem ſveitu terpeli, ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli; ta reszedeni tož. ed. m dol. Sviniz, inu ſmolo, katero ſo ym v' garlu lili (V, 634)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razsuti -ujem dov. razsuti se 1. razbiti se:
peld okuli pade, ſe resbie, inu reſuie 3. ed. kakor pepeu ǀ Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad ſe reſuje 3. ed. ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila, ali pak na peſiku ſe reſſula del. ed. ž 2. vsuti se:
Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam, kar prezej tozha velika ſe dol reſsuje 3. ed. po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye ǀ ena Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula del. ed. ž gori razsuti nasuti:
Dohtar sapovej … en shakal denarjou gori reſuti nedol., inu yh od shlahte shtejti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razsveten -a prid. razsvetljen:
ta od Boga reſvèteni im. ed. m dol. ozhak Iacob (II, 10) ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil kakor pak skuſi leto ſo bili resueteni im. mn. m, ſo shli Boga yskati (V, 376)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razžaljen -a prid. razžaljen:
Pravizhnu ſe ſpodobi de s'tem is Katerem druge reshali, je reshalen im. ed. m ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit, inu reshalem im. ed. m ǀ na lete beſſede ta reshaleni im. ed. m dol. Syn ſe sdershi, potolashi, inu omezhi ǀ ſtrashni glaſs tega reshaleniga rod. ed. m, inu pravizknu Serditiga Boga ǀ od reshalene rod. ed. ž pravize Boshje ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga tož. ed. m ži. od teh nemarneh greshnikou ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu tož. ed. s, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad pred tem reshalenim or. ed. m Gospudam ǀ aku drugazhi samerkaio ſò mozhnu reshaleni im. mn. m ǀ je bil potalashil nyh ſerdita, reshalena tož. mn. s, inu puntarska ſerza
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
resničen -čna prid. 1. resničen:
EN resnizhen im. ed. m, inu huale vureden priguvor je taisti ǀ aku je reſnizhen im. ed. m leta shrai ǀ ta je en ſtari priguvor, ali riſnizhen im. ed. m ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe, de ſi lih resnizhne tož. mn. ž ǀ meneozh de vſai lety bodo brumne, zhiſte, reſnizhe tož. mn. ž, inu ſvete beſſede imeli 2. pravi:
S. Bernardus je bil en resnizhni im. ed. m dol., pravi, inu nikar fabelski Hercules ǀ Neverovajte Nem. Nem. temu folsh Preroku, ampak timu reſnizhnimu daj. ed. m Svetimu Auguſtinu ǀ ſami troshti nebeski ſo resnizhni im. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali te riſnizhna tož. mn. s zhudeſsa gnade S. Duha 3. pošten:
leta Mojſter je bil en dober mosh, pravizhen, inu resnizhen im. ed. m ǀ aku G. Bug je vſmilen, inu dobrutliu, de je tudi reſnizhin im. ed. m, inu pravizhin ǀ nihdar ene riſnizhne rod. ed. ž beſsede s'vaſhih vſt nej bilu shlishat ǀ vſy ludje mene shtimaio s' eniga pravizhniga, inu resnizhiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ Bug sapovei, de imamo vſmileni, zhiſti, pravizhni, inu resnizhni im. mn. m biti primer.> kateri je bil reſnizhnishi im. ed. m ſo sa oblaſtnika zhes te druge poſtavili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog:
G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
rihten -tna prid. soden:
Ogin je en rihtni im. ed. m dol. hlapez Boshie pravize ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne rod. ed. ž goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ pride Rabel ter jo pele na rihtni tož. ed. m dol. plaz ǀ Hudizhy, kakor Pravize Boshje rihtni im. mn. m hlapzy, ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ ſapovej rihtnim daj. mn. hlapzom garmado perpravit ǀ sapovej Rihtnem daj. mn. hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ je naprej poſlal ſvoje sholnerje inu rihtne tož. mn. m hlapze ǀ Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Rihtarjom rihtne tož. mn. ž hishe ǀ Morebiti bom tebe neshal v' Rihtnih mest. mn. hishah ǀ v'Rihtnih mest. mn. hishah → rihta2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
rogat -a prid. 1. rogat:
ta rogati im. ed. m dol. hudizh pò hishi skaka ǀ katiri je bil ta rogoti im. ed. m dol. hudizh ǀ eniga rogatiga tož. ed. m ži. vola Apis imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili 2. prevaran (o zakonskem možu):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga tož. ed. m ži. ſturila 3. ošaben, razkošen:
ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate tož. mn. m, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio rogati m hudič:
morebiti de je ta rogati im. ed. s' pakla v' leto hisho prishal ǀ kakor de bi vſy ty rogati im. mn. bili tebe obſedli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
rojstven -a m rojsten:
NA ROJSTVENI tož. ed. m dol. PRASNIK S. JOANNESA KARSTNIKA (III, 310)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
rožen -žna prid. rožen, cvetličen, z dodatkom rož, cvetlic:
Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni im. ed. m dol. jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) → roža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sesti sedem dov. sesti:
on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi ſeſti nedol. ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti nedol. na ſtol te Abbtiſſize ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal ſeſſti nedol. ǀ k'misi ſedesh 2. ed., inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh ǀ Groff ſede 3. ed. na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ preuſetnu ſeide 3. ed. na Altar ǀ tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè 3. ed. ǀ golobiza, katera v'blatu neſedè +3. ed. ǀ Sedeta 3. dv. k' miſi, inu kar kuli ta Mladenizh je v' roke vſel, vſe je okeruavil ǀ k'misi ſedeio 3. mn., inu do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ ſedejo 3. mn. k' miſi, sazhne pokushat tajſte nesnane shpishe ǀ puksho je nafaſsal, na kojna je ſedil del. ed. m ǀ nikuli nej k'miſi sedil del. ed. m ǀ obena muha ſe nej k' njemu perblishala, inu cilu nej na miso ſedla del. ed. ž, per kateri je Elias ſedel doli sesti 1. sesti:
Eleazerus doli ſede 3. ed., inu bliſi ene shterne pozhiva ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio, inu per S. Maſhi sedè 3. mn. ǀ kakor v'Cerku prideio doli sedeio 3. mn. ǀ prezej je doli ſedil del. ed. m ǀ bodo dol ſedli del. mn. m, bodo poshlushali 2. razjahati:
Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio ǀ s'kojna doli ſedeio 3. mn., inu taku dolgu k'nogam gredo, dokler Cerku vidio gori sesti zajahati:
Groff is kojna ſede, Mashnika naproſſi, de gori ſede 3. ed. sesti iz razjahati:
ſede is 3. ed. koina, gre h' ſvoj potrebi ǀ Groff is kojna ſede 3. ed., Mashnika naproſſi, de gori ſede
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
silen -lna prid. silen, močan:
greh je en silni im. ed. m dol. vehar ǀ obeden drugi te nej poterl Kakor ta ſilni im. ed. m dol. potreſs ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba, kakor eniga prideozhiga ſilniga rod. ed. m Duhà ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu daj. ed. m ogniu ǀ Kar vojska nekonzha, ty ſilini im. mn. m potreſsi paK hozheio Konzhati ǀ premaga te velike skushnave tiga hudizha, inu te ſilne tož. mn. ž shelje tiga Meſsa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skop -a prid. skop:
dokler je bil ſilnu skop im. ed. m, mu nej hotel dati kakor 8. Kron ǀ Ti ſi skop im. ed. m s'Bugam, Bug je tudi skop im. ed. m s'tabo ǀ ta skopi im. ed. m dol., inu neuſmileni zhlovek perzi uſheſsa je ſatisnel ǀ natura je ſkopa im. ed. ž v' tem kir ne da vſe enimu ǀ zhe vſamem eniga skopiga tož. ed. m ži., ſe nebom ſmela enkrat prau naiejſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skrben -bna prid. 1. skrben:
kakor en ſkerbni im. ed. m dol. inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ Ti ſi leta dobrutliui, inu sherbni im. ed. m dol. Paſtir ǀ SRezhni ſo ſtutaushenkrat taisti starishi, kateri ſo skerbni im. mn. m ſa ſvoje otroke ǀ takushne ſo dobre, inu skerbne im. mn. ž mattere 2. povzročujoč skrb:
ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih, inu skerbnih rod. mn. miſly primer.> lubesan eniga Ozheta she vſmilenishiga kakor je bil Dauid, inu ble skarbniga rod. ed. m ǀ v'teh poſvetneh oprovilah ſo veliku skerbneshi im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skrinja -e ž skrinja:
skrinia im. ed. Stariga Teſtamenta je bila ena podoba tiga S. Rus. T. ǀ Taista skrinja im. ed. te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje je pobila ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia im. ed. tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſkrinia im. ed. Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh ǀ ta shrinja im. ed. Boshia je imela is voſa dol paſti ǀ tvoja skrjuia im. ed. je dobru ſaperta, inu ſaklenena, de tatije okraſti tebe nemoreo ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie rod. ed. Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij daj. ed. Boshij perblishat ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali ti skryni daj. ed. ſtariga Teſtamenta ǀ Skrinio tož. ed. Boshio Sò ijm bily vſeli ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo tož. ed. Boshjo poslatiti ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo tož. ed. Boshjo ǀ eno shrinjo tož. ed. v'taisti sagledajo ǀ je en Kamen v'shkrinio tož. ed. vergel ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio tož. ed. gledat ǀ v'taisti skrini mest. ed. ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ v'shrinij mest. ed. najdejo ſerce leshati ǀ pred leto skrinio or. ed. od veſſelja, inu andohti je skakal ǀ Prèd taisto zhudno, inu S: Skrinjo or. ed., ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje tož. mn. vſe resverſhene ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje tož. mn., olmare, inu mise ǀ gredò v'skrijnie tož. mn. gledat ǀ ſo bilij shli po skriniah mest. mn. denarje ijskati ← stvnem. scrīni ‛skrinja’ ← lat. scrīnium ‛tok, podolgovata okrogla škatla za hranjenje knjižnih zvitkov, mazil ipd.’; → arka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skrit -a prid. skrit:
Bug je dobru vedil Kij Adam skrit im. ed. m ǀ obedn greh nemore skrit im. ed. m biti ǀ Ti ſi taiſti nepreshazani skriti im. ed. m dol. shaz ǀ aku ſe notri najde kakushna gnushſoba teh grehou skrita im. ed. ž ǀ pred Bugam nej obena reizh skrita im. ed. ž, ali pokrita ǀ kruh pod katerem stoij skritu im. ed. s tu S. Rus. T. ǀ pred tuojmi ozhmij nezh skritiga rod. ed. s nemore biti ǀ je hualil uniga kupza, kateri je vejdil s' en shaz skrit tož. ed. m na nyvi ǀ pod roshami ſo bile skrite im. mn. ž koprive, inu knofilze
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sladak -dka prid. 1. sladek:
kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen:
Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen:
sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj.
ki ne vsebuje soli:
morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
slep -a prid. slep:
zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
slovit -a prid. slaven:
Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti im. ed. m dol. General Placidus ǀ ta sloviti im. ed. m dol. Romulus, kateri dokler tu ner vekshi meſtu tiga ſvejta je bil siſidal ǀ ſe cilu neraima takorshnimu Gospudu po cellem ſvejtu slovitimu daj. ed. m ǀ ſo tebe slovito tož. ed. ž, inu huale uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
smrdeč -a prid. smrdeč:
karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
smrdljiv -a prid. smrdljiv:
jeſt paſſem te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega rod. ed. s meſſa ǀ lusht tuojga smerdliviga rod. ed. s shivota ǀ k'tej ſmerdlivi daj. ed. ž mlaki ǀ shelite ta ſmerdlivi tož. ed. m dol. zhebu Egijpterski ǀ en smerdlivi tož. ed. m dol. lusht, inu en danar ſo vezh, kaKor njega lubili ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo tož. ed. ž, inu zhervivo vodò ſo pyli ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo tož. ed. ž perſono ǀ koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu tož. ed. s truplu s' lepimi guanti ǀ vezh lubio taushenkrat njeh ſmerdliu tož. ed. s meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ ſe kuhaio te shivinske shelje … te ſmerdlive im. mn. ž nezhiſtoſti ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem daj. mn. hudizkom zhes dalli ǀ v'teh ſmerdlivih mest. mn. mlakah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sod -a m sod:
ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda rod. ed. ſe opijani ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu ſodu daj. ed. ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod tož. ed. ſlatkiga vina perpelal ǀ ta ſod tož. ed. ſo po plazu valali ǀ vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu rod. mn. vina je gori shlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
soseben -bna prid. poseben:
kakor de bi letu ne bilu en ſusebni im. ed. m dol. dar Boshy ǀ ta je ena ſuſebna im. ed. ž gnada Boshja ǀ leta je bila modruſt, inu ſoſebna im. ed. ž skerb boshia ǀ S. Epiphanius pak pravi, de je enu ſuſebnu im. ed. s dellu ſaſtopnoſti Boshje ǀ od troshta ſuſebniga rod. ed. m, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate ǀ obene ſuſebne rod. ed. ž skerbi ne iskashe ǀ bres ſoſebne rod. ed. ž gnade Boshje ǀ sa volo ſvoje velike ſuſemne rod. ed. ž lepote delezh je bila slovitna ǀ od ſuſebniga rod. ed. s veſselja ſamy ſebe sgruntat nej ſo mogli ǀ je Gotharda isvolil sa ſvojga ſuſebniga tož. ed. m ži. shlushabnika ǀ ſam G: Bug je njemu bil oblubil to ſuſebno tož. ed. ž gnado ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno tož. ed. ž ſaſtopnoſt v' mej tizamy ǀ zhlovek, katerimu G: Bug suſebno tož. ed. ž saſtopnost, inu pamet je dall ǀ takushno ſvſebno tož. ed. ž gnado Abraham je bil od G: Boga prejel ǀ G. Bug enu ſoſebnu tož. ed. s veſſelje imà ǀ enu ſuſebnu tož. ed. s shlahtnu mejstu v'Nebeſsyh y perpravil ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem or. ed. m fliſſom po vſeh kotah ǀ krajl s'ſuſebno or. ed. ž dobruto ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne tož. mn. ž ſkale ǀ Obilnoſt te shpishe pomeni te ſoſebne tož. mn. ž gnade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sovražen -žna prid. sovražen:
en ſaurashni im. ed. m dol. zhlovek pak je njega nezhiſtiga, inu bolniga ſluril ǀ ta ſaurashna im. ed. ž vojska ſe vſhe perblishuie ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt ta saurashna im. ed. ž vojsKa tèrpi ǀ Judith, katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila, inu ſvoje meſtu od ſaurashniga rod. ed. m mezha tiga Holofernuſa reshila ǀ hozhe skuſi ta ſaurashni tož. ed. m dol. mezh konzhati ǀ sapovej obejſit tiga ſaurashniga tož. ed. m ži. Amana ǀ s' kakorshno visho je on premagal ſvoje Saurashnu tož. ed. s ſerze ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno or. ed. ž vojsko teh Samurizou ǀ Ah ſaurashni im. mn. m hudizhy ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne tož. mn. m, neuſmilene hudizhe ǀ de bi nyh ſaurashna tož. mn. s ſerza ohladili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
spačen -a prid. spačen, popačen:
Bug nej perpustil de bi ti bil roien krulau, inu spazhen im. ed. m ǀ Ta pushtob E, Exempel, je ſilnu spazhen im. ed. m ǀ je bil taku gardt, ſpazhen im. ed. m, inu ſtrashan ǀ De bi uni ſpazheni im. ed. m dol. Nabukadonoſor ſupet zhlovesko podobo vudubil ǀ ſo bilij spazhenij im. mn. m, inu glih tej napametni shivini ratali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
spodoben -bna prid. 1. primeren:
ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi spodobna im. ed. ž ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate nyh ſpodobni tož. ed. m dol. lon ǀ okuli Gospojke ſvoj spodobni tož. ed. m dol., inu pravizhni lon iskati ǀ kateri nikar li nedopernashajo djajne karshenjkom ſpodobnu tož. ed. s ǀ te druge bò v'ſpodobnim mest. ed. m ſtrahu dershala ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu ſpodobnyh rod. mn. ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne, inu spodobne tož. mn. ž sposnal 2. dostojen:
oſtru shtraifa taiſte karshenika, kateri lete ſpodobne rod. ed. ž zhaſti S. Rus. T. neiskasheio ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben tož. ed. m dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſo pametni ratali, ter Tebi to ſpodobno tož. ed. ž zhaſt iskasali ǀ raijshi bily sgubili njeh kraljevustu, kakor leto ſpodobno tož. ed. ž navado prelomili ǀ spodobno tož. ed. ž zhaſt ſvojmu Firshtu, inu Krajlu iskasat ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni mest. ed. ž dobruti shiveti primer.> nèj lepshi, nuznishi, inu spodobnishi rod. ed. ž sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
spustiti se -im se dov. podati se:
k'boiu ſe perpravi, na leva ſe spustj 3. ed. ǀ v'bejgſe ſpuſti 3. ed. ǀ ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè 3. mn. ǀ ſe je bil v'bejg ſpuſtil del. ed. m dol(i) se spustiti spustiti se:
s'lufta se doli ſpustj 3. ed. ǀ ſe doli spustij 3. ed. io popade na naglom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet:
Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu:
nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
srdit -a m srdit, jezen:
Sdaj pravi de je ſerdit im. ed. m ſavolo teh grehou ǀ Gospud ſerdit im. ed. m rata ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit im. ed. m, inu reshalem ǀ Ta ſerditi im. ed. m dol. iesni zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Ceſsariza je bila sardita im. ed. ž, inu je njega kregala ǀ popade shkaff, inu ſerdita im. ed. ž tezhe k'potoku pò uodo ǀ je potalashil ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga rod. ed. m Alexandra ǀ Eſther bò gnado meni od tiga pravizhnu ſerditega rod. ed. m Nebeſkiga Aſsvera ſproſila ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga rod. ed. m Boga ǀ je potalashila tiga ſerditiga tož. ed. m ži. Davida ǀ ſerditega tož. ed. m ži. mosha bosh potoleshila ǀ videm tiga pravizhnu ſarditiga tož. ed. m ži. Rihtaria Nebeskiga ǀ vezhkrat ſi vidil tu ſerditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ kadar bodo pogledali v'taiſtu serditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu, inu ſertitu tož. ed. s ſerzè Boshje ǀ ste taku ſerditi im. mn. m de vni ſe je sazhel s'vamij praudat ǀ te jeſne ſardite tož. mn. m ludij krotke ſturj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
srečen -čna prid. srečen:
Kadar ſim bil ſrezhen im. ed. m, inu bogat ǀ srezhen im. ed. m, inu Isvelizhen ſi ti ǀ ſrëzhen im. ed. m je taiſti, kateri na semli volnu preneſe bolesni, inu vbushtvu ǀ Dauid je bil taku ſrezhin im. ed. m, inu ſerzhan, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ O stutaushenKrat ſrezhni im. ed. m dol., veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ Venus je ena dobra, inu ſrezhna im. ed. ž ſvejsda ǀ srezhna im. ed. ž je nasha deshela ǀ Oh ſtutaushentkrat shrezhna im. ed. ž ura ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu im. ed. s gnesdu, v' katerim je pozhivala taiſta Golobiza ǀ ſturj eno Comedio od eniga ſrezhniga rod. ed. m Firshta ǀ Enu dobru jutru, inu en ſrezhen tož. ed. m sazhetik tvojga Mashtva jeſt voszhim tebi ǀ Sa ſrezhniga tož. ed. m ži. ſe je shtimal Patriark Jacob ǀ tiga Srezhniga tož. ed. m ži. je uprashal, koku on andla ǀ sa ſrezniga tož. ed. m ži. ſe shtima, kateri njega oblazhila ſe more dotekniti ǀ shelite eno taku ſrezhno tož. ed. ž minuto imeti ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno tož. ed. ž mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu tož. ed. s, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu tož. ed. s shivejnie ǀ Ah Bug hotu! de bi mij bilij taku ſrezhni im. mn. m, Kakor je bila S. Catharina ſenesis ǀ Srezhni im. mn. m vy aku bote shiveli taku andohtlivu ǀ Ah ſrezni im. mn. m bi bily my Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Dobre, ſrezhne tož. mn. m, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim primer.> Gdu tedaj je ſrezhnishi im. ed. m moshke, ali shenske pershone ǀ she ſrezhnishi im. ed. ž takorshna Hzhy ǀ vy ſte ſtukrat ſrezhnishi im. mn. m, kakor ony ǀ Sa ſrezhnishi tož. mn. ž bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi, inu ſrezhnishi im. ed. m Firsht sa Krajlam Aſſveram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
star2 -a prid. 1. star:
120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven:
tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
strašan -šna prid. 1. strašen:
en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv:
je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
strupen -a prid. strupen:
greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà je taku ſtrupen im. ed. m, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ta ſtrupeni im. ed. m dol. glaſſ nebo ta pervi greh ǀ je bil njega sadel ta ſtrupene im. ed. m dol. glaſſ vezhniga pogubleina ǀ Ena ſtrupena im. ed. ž kazha ſe je shonala tiga nedolshniga S. Paula ǀ kuga pride od ſtrupeniga rod. ed. m luffta ǀ greha ſe bote ble bali, kakor ſtrupene rod. ed. ž kazhe ǀ en drugi bo kaj ſtrupeniga rod. ed. s posherl ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni tož. ed. m dol. mezh nenuzali ǀ takorshno ſtrupeno tož. ed. ž kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno tož. ed. ž sheno je prenashal ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno tož. ed. ž spako te je preminila ǀ tu grenku, inu ſtrupenu tož. ed. s vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash ǀ kakor pred ſtrupeno or. ed. ž kazho je bejshala ǀ je bil s'enoſtrupeno +or. ed. ž ſtrelo preſtrelen ǀ ratamo kakor ene ſtrupene im. mn. ž, negnusne kazhe ǀ nej ſo ludje temuzh strupene im. mn. ž Kazhe ǀ Hercules Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih rod. mn. kazh ǀ lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh rod. mn. kazh ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga tož. ed. m ži. gada ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ nei hotel nie ſtrupene tož. mn. ž beſsede poshlushat ǀ imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne tož. mn. ž ozhy presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi, inu ſtrupenishi im. ed. m, kateri preklineio s'hudizham
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
svet3 -a prid. svet:
Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
svetal -tla prid. svetel:
en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
šenkan -a prid. podarjen:
Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani tož. ed. m dol. fazonetel (III, 56) → šenkati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
škodljiv -a prid. škodjiv:
shkodlivu im. ed. m, inu hudoben je bil ratal, de gauge ſi je bil sashlushil ǀ od kot je pershil en taku shkodliu im. ed. m, inu ſmerdezh ogin ǀ k'taisti ta shkodlivi im. ed. m dol. hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ greh je ena grosovitna, inu shkodliva im. ed. ž ſpaka ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha vam bo nuzna, inu nikar shkodliua im. ed. ž ǀ tu kar je nerodovitnu obenimu nej dopadezhe, de ſi glih nej shkodlivu im. ed. s ǀ S. Rus. T. … zhe pak v' grehi ſe vshije je shkodliu im. ed. s ǀ bote shlishali od tiga shkodliviga rod. ed. m inu ſtrashniga greha ǀ urshoh te shkodlive rod. ed. ž urozhine ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga rod. ed. s more prozh potegniti ǀ ſe jeſite videozh de kaj hudiga, ali shkodliuiga rod. ed. s ſò ſturili ǀ raunu taku ſe sgodij timu shkodlivimu daj. ed. m zhloveku ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi tož. ed. m dol., inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ tiga shkodliviga tož. ed. m ži. gada je tulikain zartlala ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo tož. ed. ž shival iskati ǀ nihdar tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu tož. ed. s, inu greshnu telu naſhe ǀ tulikain tu shkodliu tož. ed. s naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim mest. ed. s gori dershite, inu mudite ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi im. mn. m zhervizhi ǀ she danaſhni dan te shkodlive im. mn. ž iskre ſe vidio ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih rod. mn. shpish ǀ kateri taku shkodliue tož. mn. m navuke dajò ǀ bolnikom shkodlive tož. mn. ž shpishe prepovedò ǀ imaio ſilnu shkodliue tož. mn. ž, inu ſtrupéne ozhy ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih mest. mn. potih hodili ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy or. mn. komary, muhami primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi im. mn. ž Kakor ozhij tega basilishka presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi im. ed. m, inu ſtrupenishi, kateri preklineio s'hudizham ǀ lety ſo ty ner hujshi, inu shkodlivishi im. mn. m → škoda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
škorenjc -a m škorenjček:
obujne shkorenze tož. mn. nanaglim dol potegne ǀ kakor je bil raſtargal shkorenze tož. mn. eniga Mashnika ǀ napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
špotljiv -a prid. sramoten, sramotilen:
O shpotliva im. ed. ž nepamet takushnih nemarnih ſtarishih ǀ ena shpotliva im. ed. ž beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ tem salublenim tu gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu im. ed. s, zhastitu ǀ norz. Oh shpotliu im. ed. s imè ǀ od lete shpotlive rod. ed. ž ſmerti tiga krisha govorj ǀ nezh neſpodobniga, inu shpotliviga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali krajlu ǀ bom obſojen h' tei shpotlivi daj. ed. ž, inu grenki ſmerti tiga Chrisha ǀ aku tebi eno shpotlivo tož. ed. ž, inu krijvizhno besſedo rezhe ǀ de bi Ti Gospud, inu Mojſter nash imel eno taku groshno, inu shpotliuo tož. ed. ž ſmert ſturiti ǀ en hudoben ieſik vershe zhes taiſto persono eno shpotliuo tož. ed. ž beſſedo ǀ je mene v' ta shpotliui tož. ed. m dol., inu britki ſtan perpravila ǀ tu shpotlivu tož. ed. s sa zhastitu gori vſame ǀ s' to grenko, inu shpotlivo or. ed. ž ſmertio tiga krisha yh je odreshil primer.> katira ſmert je bila ta ner grosovitishi, inu shpotlivishi im. ed. ž ǀ de bi shpotlivishi tož. ed. ž ſmert na krishu ſturil presež.> ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi or. ed. ž, inu grosovitnishi ſmertio umorit → špot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
šubla -e ž lopata (?):
ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo tož. ed. (II, 312) V sloven. narečjih in v starejšem jeziku je beseda šubla znana le v pomenu ‛lopata’, ki pa ni ravno čevljarsko orodje. Izvor je v srvnem. schūvel ‛lopata’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
šuštar -ja m čevljar:
shilu, s' katerem shushtar im. ed. shiva ǀ en Shushter im. ed. kateri bliſi je shtazuno imel tezhe v'hisho gledat ǀ ſhuſhter im. ed. ima dol djati ſvojo shublo ǀ en ſushter im. ed. v'prasnik v'ſaperti shtazuni je dellal ǀ Papesh Vrbanus IV. inu Papesh Joannes XXII. ſta bila eniga shushteria rod. ed. Syna ǀ Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria rod. ed. s' imenam Deusdedit ǀ ſizer bi ſe tebi utegnilu kakor unimu hudobnimu, nevoshlivimu shushtariu daj. ed. sgodit ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal, tiga da enimu shuſteriu daj. ed., de bi ga sashil ǀ ſe je bil sglihal s' enem shushtarjam or. ed., de ſe ima mertu dellat ǀ de s'tem greshnim shushteriam or. ed. nebote v'paku … pershli ǀ Shushteria im. dv. ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus ǀ ta dua shushtarja im. dv. ſta imela takorshne Synoua ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shushterij im. mn. S. Criſpina ǀ Shushtary im. mn. ſo zhaſtiti Moſhje ǀ v'mej shushtery or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ← srvnem. schuoster < schuohsūtære ‛čevljar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
težak -žka prid. 1. težek (po teži):
kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven:
ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud:
Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen:
ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan:
Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč:
nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
togoten -tna prid. togoten:
on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
trd -a prid. 1. trd, trden:
kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog:
Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen:
Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek:
ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen:
dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln:
do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav:
ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
trdovraten -tna prid. zakrknjen, trmast:
Faraon je bil hudoben tardouraten im. ed. m ǀ ta isvoleni Iſraelski Folk je taku tardouraten im. ed. m, de ſe nej puſtil omezhiti skuſi takorshne velike zhuda, inu gnade njemu iskasane ǀ de bi ti zhlovek taku terdouraten im. ed. m bil, Kakar Faraon ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn im. ed. m de letu Beshije povablejnie ſanizhuje ǀ dokler tardovraten im. ed. m je bil oſtal dusho, inu tellu je bil sgubil ǀ tordouraten im. ed. m, inu ſtonoviten oſtanesh ǀ ta greshni, inu tardouratni im. ed. m dol. Rasbojnik Diſma ſe je bil sgreval ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni im. ed. m dol. folk k'Aronu ǀ Oh terdouratni im. ed. m dol. greshnik! pogledaj v' Nebeſſa ǀ Koku tedaj ti hudobni im. ed. m dol. tordouratni greshnik odnashash se spokorit ǀ Oh hudobna, tardouratna im. ed. ž nehvaleshnoſt takorshnih erbou ǀ de nej tiga tardouratniga rod. ed. m Faraona pogubil ǀ od tiga tordouratniga rod. ed. m Pharaona ǀ sa volo vashe tardouratne rod. ed. ž nepokorshzhine ǀ Vnimu tardouratnimu daj. ed. m greshniku bo upajne dàl skuſi exempel tiga Rasbojnika ǀ videozh ta folk taku grob, neumen, inu tardouraten tož. ed. m ǀ de bi isvelizhal tiga terdouratniga tož. ed. m ži. Faraona, inu Egypzerje ǀ ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje slednu greshnu, inu tardovuratnu tož. ed. s ſerze lahku more omezhiti ǀ takushni nej ſo nezh bulshi, kakor ty ſtari tardouratni im. mn. m Iudje ǀ Oh nemarni, inu terdouratni im. mn. m greshniki ǀ skuſi nyh pregreho ſo bily terdouratni im. mn. m ratali ǀ kaj menite tedaj vy tordouratni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ v' prizhe ſe ſo nashli ti preuſetni tardo uratnj im. mn. m Iudij ǀ Ah greshne, inu tardouratne im. mn. ž dushe ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne im. mn. ž, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh rod. mn. Ajdjou perteklu ǀ kar je David od teh terdovratnih rod. mn. Iudou djal ǀ netroshtai ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku k' tem tardouratnem daj. mn. hudizhom ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Terdovratnim daj. mn. pak ǀ te tardouratne tož. mn. m greshnike, inu greshnize bres vſe miloſti bò obſodel h' temu vezhnimu paklenskimu ogniu ǀ k'ſadnimu takorshne terdouratne tož. mn. m she oſtreshi shtraiffa ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne tož. mn. m omezhi ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil te terdòuratne tož. mn. m gresnike ǀ kakor exempel imamo na teh terdouratnih mest. mn. Judou Kalk po nem. hartnäckig ‛trmast, trdovraten’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
tron -a m prestol:
de ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau Tron im. ed. ǀ gdu je leta zhaſtiti Tron im. ed. ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona rod. ed. ǀ gnada boshia zhloveka polsdigne do ſamiga trona rod. ed. boshiga ǀ s'trona rod. ed. dol ſtopi ǀ S. Paulus naſs opomina de bi ſe pertozhili h'temu Tronu daj. ed. te gnade ǀ na Luciferiou Tron tož. ed. ga poſtavjo ǀ zheſzheozh ta Sveti Thron tož. ed. ǀ krailize ſedè per tronu mest. ed., ali ſtolu tiga kraila ← lat. thronus ← gr. ϑρονός ‛stol, prestol’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
trta -e ž trta:
Iest ſim vinska terta im. ed., vy ste mladice ǀ kadar ta tarta im. ed. poshene to rosho, ali zvejt ǀ ta mladiza, katera je nerodovitna ſe od terte rod. ed. odreſsè ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti daj. ed., naſs pak mladizam ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto tož. ed. v' tvojm vinogrodi ǀ v' mei uſimi driveſſami ſi je isvolil to vinsko tarto tož. ed. ǀ katiri viſſi na terti mest. ed. tiga krisha ǀ v' tarti mest. ed. je ta slatki grosd ǀ kaj bom sazhel s' leto nerodovito terto or. ed. ǀ pereſſa is tartah rod. mn., inu dreveſſ ſo dol padali ← rom. < lat. torta ‛zvita, upognjena’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
truden -dna prid. truden, utrujen:
Jeſt ſim vſhe truden im. ed. m ratal od tulikajn terkajna, inu klizajna ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin im. ed. m ǀ katero gnado ſim ble shelela doſezhi, kakor ta oherni obogatit, kakor ta bolni osdravit, kakor ta lazhni ſe naſſitit, kakor ta trudni im. ed. m dol. pozhivat ǀ trudna im. ed. ž damu pride, otroka k' ſebi poloshy ǀ naslonimo naſha trudna tož. mn. ž, inu slabe glave na Chriſtuſave persi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
tvoj -a zaim. tvoj:
tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ubog -a prid. ubog, reven:
Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak:
ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
učen -a prid. učen:
skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak:
ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
udarjen -a prid. 1. udarjen:
Na urat 120. krat je bil udarien im. ed. m 2. prizadet:
moj shlushabnik leshy domà od Boshiga shlaka vdarjen im. ed. m ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen im. ed. m ſe nej vupal Christuſa proſsit ǀ Ta reuni s'boshym shlakam vdarjeni im. ed. m dol. zhlovik je ſam per ſebi miſlil ǀ je bil oduſel grehe tiga od Boshiga shlaka udarjeniga rod. ed. m zhloveka ǀ kakor ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga rod. ed. m ǀ Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka vdarienimu daj. ed. m ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam udarjeniga tož. ed. m ži. osdravil ǀ tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga tož. ed. m ži. oſdravit ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom vdarjeniga tož. ed. m ži. ǀ s'Rasbojnikam pohleunu ſe perporozhili, s'tem s'bojshim shlakam udarienem or. ed. m ſe ſgrevali ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh rod. mn. oſdravil ǀ je osdravil s' boshim shlakam udariene tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ukraden -a prid. ukraden:
Samuriz samerka de shaz mu je ukraden im. ed. m ǀ samerka Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena im. ed. ž ǀ samerkam de je meni vkradenu im. ed. s ǀ samerkash de je ukradenu im. ed. s ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga rod. ed. m nagauge obeſsit ǀ kadar nima vezh ta ukradeni tož. ed. m dol. denar, poverne en drugi ǀ nikuli nepoverne tu vkradenu tož. ed. s, inu sgolufanu blagu ǀ perneſse, ali perpele vni tat tu ukradenu tož. ed. s blagu ǀ nej ſo bily Angely po njegovo dusho pershli, ampak hudizh ogvantan s'taiſtimi vkradenimy or. mn. koſſizi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
umazan -a prid. umazan:
vus umasan im. ed. m, inu reſtargan, kakor en sviniar k' miſi ſedesh ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan im. ed. m je vezh velal, kakor en Philoſophus ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana inu umaſana im. ed. ž je hodila ǀ zhe bo eden kaj umasaniga rod. ed. s puſtil ǀ mosh puſtj en umasan tož. ed. m lonz ǀ najde tajſti lepi peld vus vmasan tož. ed. m, inu pozhezhikan ǀ pride v' kuhanio, najde ta umasani tož. ed. m dol. mosher ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano tož. ed. ž, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano, boſsò, umaſono tož. ed. ž, ſirotizo ǀ s' ſvojm umasanem or. ed. m, inu reſtarganem gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ s'eno vmaſano or. ed. ž rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ ſo vſy vmasani im. mn. m, oſmojeni ǀ na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane tož. mn. m firtohe ǀ s' krivavimi, inu umasanimi or. mn. rokamij bi vaſs hotu objeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
usmiljen -a prid. usmiljen:
sladak, inu vſmilen im. ed. m je tem kateri njega lubio ǀ Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun, taku uſmilen im. ed. m, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu, nekadaj oſter, sdaj vſmjlen im. ed. m ǀ Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ im. ed. m, bogaboyezh ǀ ta vſmileni im. ed. m dol. Gospud naſs proſsi sa myr ǀ de bi moj uſmileni im. ed. m dol. Jesus meni na pomozh prishal ǀ Moj vsmileni im. ed. m dol. Jesus na krishu perbit s' respetemi rokami zhaka mojo duſho objeti ǀ Ah moj Vsmileni im. ed. m dol. Ieſus ǀ Ah moj vſimileni im. ed. m dol. Goſpud ǀ Vſmilena im. ed. ž je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ de bi skuſi leta exempel Nem. Nem. ſerze omezhilu, inu pruti tem vboſim vſmilenu im. ed. s ratalu ǀ je prebival v' krili tiga Svetiga, mogozhniga, inu vſmileniga rod. ed. m Abrahama ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega rod. ed. m Ozheta Nebeskiga ǀ V Diajni S. Jogrou ſe bere od ene bogaboyezhe, inu vſmilene rod. ed. ž shene, is imenam Tabitha ǀ moj Gospud je eniga vſmileniga rod. ed. s ſerza ǀ hozhem pojti k'mojmu vſmilenimu daj. ed. m ozhetu ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu daj. ed. m Tabiasu ǀ vy sdaj sanizhujete ta vſmileni tož. ed. m dol. ſvit ǀ koku ſe ſi mogal podstopit ranit taistiga vſmileniga tož. ed. m ži. Iesuſa ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno tož. ed. ž, brumno ǀ Aku vij bote vſmileni im. mn. m pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune, te nezhiſte brumne, te ohernike vſmilene tož. mn. m ǀ kadar je vidil Mojſeſs te vſmilene tož. mn. ž rame je dial ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene tož. mn. ž/s uſheſsa satisne ǀ po teh vſmilenih mest. mn. ramah ǀ s'tuojmy vſmilenimy or. mn. ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize primer.> Gospud Bug pak je vſmilineshi im. ed. m bil s'Ranzem Nem. ǀ ble vſmilen im. ed. m je bil Anibal Cartaginenski ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi im. ed. ž kakor taiſti wajer ǀ lubesan eniga Ozheta she vſmilenishiga rod. ed. m kakor je bil Dauid ǀ de bi ſverine njega konzhale, katere ſo bile vſmileniſi im. mn. ž, kakor njega mati presež.> ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy, inu nar vſmilenishy im. ed. ž Goſpa ǀ to nar vſmilenishi tož. ed. ž Beſsedinzo ſo dozhakali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
usnjat -a prid. usnjen:
Se oblezhe v'pilgromski gvant, na urat dene en vſiniatè tož. ed. m dol. kreshelz (V, 75) ǀ nekadai po Rimskih deshelah na majſti slateh, inu ſrebernih danariou ſo vſſiniate tož. mn. m danarie imeli (V, 149)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
večen -čna prid. večen:
ta ſmertni greh je vezhni im. ed. m dol. Saurashnik Boshy ǀ O moj Vezhni im. ed. m dol. Bug ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna im. ed. ž ſmert ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu im. ed. s shiveine, inu pozhitik ǀ ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga rod. ed. m paklenskiga shpota ǀ pred G. Bugam ſilnu velike inu uezhniga nebeskiga rod. ed. m lona uredne rataio ǀ ſe najdeio v'veliki nevarnosti te vezhne rod. ed. ž ſmerti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga rod. ed. s sonza ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe vezhnjga rod. ed. s pogublejna ǀ k' vezhnimu daj. ed. m ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat ǀ tiga greshniga zhloveka k' vezhni daj. ed. ž ſmerti obſodi ǀ de bi yh k'vezhni daj. ed. ž paklenske martri obſodil ǀ pujde k' vezhnimu daj. ed. s veſſelju ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu daj. ed. s fardamaniu shlushila ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu daj. ed. s pogublejnu ſte obernili ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni tož. ed. m dol. pozhitik ǀ de bi to vezhno tož. ed. ž krono ſi sashlushili ǀ v'to vezno tož. ed. ž marto obſodel ǀ k'sadnimu tu vezhnu tož. ed. s ſhiulejne doſesheio ǀ v'vezhnu tož. ed. s pogublejne pahneni ǀ G. Bug vaſs bo polonal s' tem vezhnem or. ed. m lonam ǀ on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim or. ed. m lonam polonat ǀ aku vy s'vezhno or. ed. ž ſmertio bote sdaj vmerli ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno or. ed. ž shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga Kraila ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna della polonal s' tem nebeskim vezhnim or. ed. s veſſeljam ǀ Pitagorici pravio de Bug s'enim vezhnim or. ed. s malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm zhistim tij vezhni im. mn. m troshti ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke, katere ſò popolnoma dobre, inu vezhne im. mn. ž ǀ sa volo teh vezhnih rod. mn. shtrajfing ǀ Jeſt hozhem tebi dati moje nebeske shaze, vezhne tož. mn. m troshte ǀ Ony ſe ſo podali lushtam tiga ſvejtà, inu meſsa, kateri yh nemorio naſitit, ampak v'te vezhne tož. mn. ž reve perpravit ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne tož. mn. ž grenkusti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
velik -a prid. velik v različnih pomenih:
ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
veren -rna prid. veren:
je bil … is neverniga veren im. ed. m ratal ǀ Venem duori ſe najde ta verni im. ed. m dol. Mardocheus, inu ta neverni Aman ǀ Vari ſe verna im. ed. ž dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ neſnaio dolshnuſt eniga verniga rod. ed. m zhloveka ǀ obena reizh nej taku naterlih tej verni daj. ed. ž dushi kakor ſvoiga ſtuarnika lubit ǀ aku eniga ſamiga zhloveka bodò neshli pravizhniga, bogaboyezhiga, verniga tož. ed. m ži. ǀ kaj premore veni verni mest. ed. ž dushi exempel teh bogaboyezhih, inu Svetih ludy ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem or. ed. s ſerzam obhaial ǀ tij verni im. mn. m ſo Christuſa molili ǀ te verne im. mn. ž dushe v' nebeſſa prideio ǀ Ah verne im. mn. ž dushe! nebodite taku preproſte ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih rod. mn. Dush je bil poslal S. Duhà ǀ G. Bug vſe dushe ſtuari, taku teh uernih rod. mn., kakor teh nevernih ludy ǀ Kadar tem vernem daj. mn. je djal ǀ Kateri pravi ozhitnu: nikarli ſvojm Iogrom ampak tudi vſem vernom daj. mn. ǀ edn je ſilil malikovati te verne tož. mn. m Iſraeliterie ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom de imajo opominat te verne tož. mn. ž dushe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vesel -a prid. vesel:
edn bo sdrau, inu veſſel im. ed. m shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Veſsel im. ed. m je jaſni dan ǀ grè veſſèl im. ed. m damu ǀ Srezhen, inu veſſeli im. ed. m dol. dan je bil Betulerjom, kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala ǀ O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli im. ed. m dol., inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ bodi veſsela im. ed. ž, nikar nemisli vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ ſi veſſela im. ed. ž, inu potroshtana ǀ ſdaj vam odvſamem vſe kar je dobru, veſselu im. ed. s, inu lepu ǀ je bil s'tiga veſseliga rod. ed. m Paradisha stepen ǀ kaj dobriga inu veſſeliga rod. ed. s s' ſabo perneſſe shtima te garlize ǀ pres lete nezh vesſeliga rod. ed. s biti nemore ǀ nam perneſſe veſſeli tož. ed. m dol. ſpumlat ǀ NA TA VELIKI GVD, INV VESSELI tož. ed. m dol. DAN, SVETE VELIKE NOZHII ǀ de bi jeſt na leta vesheli tož. ed. m dol. Dan s' shaloſtnem oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ shiriga, inu veſseliga tož. ed. m ži. najdejo ǀ veſſelo tož. ed. ž ſvetlobo v' taiſtih temnizah je vshival ǀ naſs opomina pejti to veſselo tož. ed. ž, inu S. pejſsem ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu tož. ed. s, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu tož. ed. s novu lejtu poslati ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu tož. ed. s perbivalshe ǀ Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo or. ed. ž poshto ǀ ony ſo bily veſſeli im. mn. m ǀ sdaj ſo veſseli im. mn. m, sdaj shalostni ǀ Bodite veſſelj im. mn. m, inu od veſſelja vashe ſerze gori poskozhi ǀ od sunej se vidio veſſili im. mn. m, inu slatki ǀ Kaj pravite vy shenske pershone ſte veſſele im. mn. ž ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele tož. mn. m, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim ǀ te veſſele tož. mn. ž pejſſmi … je prepovedala ǀ veſsele tož. mn. ž zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem primer.> v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi im. ed. m bil, kakor ta ner bogatishi ǀ obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi im. ed. m, kakor je Jeſſenik ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi im. mn. ž, inu bulshi farbe ǀ ſo bile taku veſsele, de nihdar veſselèſhi im. mn. ž nej ſo bile ǀ nemore veſſeleishi tož. mn. ž zaitinge ſvojm tovarshizam perneſti presež.> ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi, inu veſſeleishi im. ed. m ǀ Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi im. ed. ž laterna, kakor pravi S. Effrem ǀ ſmò dozhakali ta nerveſselejshi tož. ed. m Veliki Nozhni Prasnik ǀ ner te veſſelejshi tož. mn. ž zajtinge bi imel, kadar bi shlishal de je umerla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
visok -a prid. 1. visok, velik:
je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu:
On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik:
en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica:
Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime
Bog:
poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
voz -a m voz:
ta shrinja Boshia je imela is voſa rod. ed. dol paſti ǀ semla ſe ſtreſe, inu odpre, ter njega vuole, inu vuſs tož. ed. poshre ǀ de ſi lih kuharza pred dnevam k'oginu perſtavi, inu en us tož. ed. deru seshge ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs tož. ed. vpregil ǀ G. Bug venem gorezhim voſſi mest. ed. ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ Franciſcus tudi ſe je bil prikasal ſvojm bratom venem gorezhem voſi mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vpiječ1 -a prid. vpijoč:
Jeſt ſim en vpiezhi im. ed. m dol. glaſs v'puszhavi (V, 25) ǀ Jeſt ſim en vpiezhi im. ed. m dol. glaſs v'puszhavi (V, 26) ǀ jeſt danas ſim taiſti vpyezhi im. ed. m dol. hlapez, katiri vaſſ proſſim sa Boshjo volo, nepyte is glaſſou teh grehou (V, 235)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vraten -tna prid. vraten:
Vdaj tvoje noge v' njegove ſpune, inu tvoje garlu v' nje shelesni uratni tož. ed. m dol. rink (IV, 141)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vreči vržem dov. vreči:
Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se:
Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti:
yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla:
G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vreden -dna prid. vreden, tj.
1. cenjen:
Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen:
EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si:
nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se:
ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vrel -a prid. vrel:
S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S: Cecilia ſvoj ureli tož. ed. m dol. kotu ǀ je bil v'en vreli tož. ed. m dol. kotu s'kozhu ǀ vrelo tož. ed. ž vodo na taiſto ulivaio ǀ Eny ſe puſte vrelim mest. ed. m kotli kuhat, kakor Epimachus ǀ drugi dan ſo mater s' vurelam or. ed. m kropam oblili ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem or. ed. m kropam nebile perſilene s' vishat ǀ s'vurelo or. ed. ž vodo suoje persi ſi oparjo ǀ drusiga nej ſo vidili … kotle urele tož. mn. m v'katereh ſo ijh kuhali ǀ une Brate Machoberje, katere Antiochus v' vrelih mest. mn. kotlah je sapovedal kuhat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vsaj2 vez. saj:
ste kakor ta nepametna shivina, sakaj leta vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke, vſaj ſturite tulikajn sa nyh, kulikajn ta nepametna ſturj sa te ſvoje ǀ G. Bug sa shtraifingo vashih grehou vam je bil ſusho poslal, vſai ſte shlishali kaj pravi S. Hieronymus ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vsak -a zaim. vsak:
vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo:
vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vsegamogoč -a prid. vsemogočen:
G. Bug, kateri je ſizer Vſigamogozh im. ed. m, vener nei mogal ſtuarit vekshi ſtuari, kakor je Mati Boshia ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi im. ed. m dol. vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ǀ vezhkrat Bug Vsigamogozhi im. ed. m dol. je oſkerbel te lazhne ǀ Goſpud Bug Uſegamogozhi im. ed. m dol. je bil sklenil od vekoma zhloveka pò ſvoj podobi ſtuarit ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe im. ed. m dol. ǀ sa tiga volo Bug vſigamozhi im. ed. m dol. je zhloveka ſtuaril s'semle po Kateri vſe skuſi hodi ǀ v'imenu tiga Vſigamogozhiga rod. ed. m Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ pred oblizham Boga uſigamogozhiga rod. ed. m ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia rod. ed. m perpravil ǀ perblishaiteſe s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu k' vashimu Nebeskimu sheninu, inu vſigamogozhimu daj. ed. m Gospudu ǀ cilu ſo enaki ratali Bogu vſegamozhimu daj. ed. m ǀ taku nemarnu ſte reshalili Boga vſigamogozhiga tož. ed. m ži.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vsegamogočen -čna prid. vsemogočen:
En pravi shpegl je Bug Vſigamogozhni im. ed. m dol. ǀ Naſh pak Vſiga Mogozhni im. ed. m dol., inu Vſmileni G: Bug ǀ ſe vezh boje eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga rod. ed. m ǀ je vidil ſedeiti Boga Vſigamogozhniga tož. ed. m ži ǀ kateri to Vſigamogozhno tož. ed. ž oblaſt Boshjo n'hozheo ſpoſnati ǀ s' ſvojo Vſigamogozhno or. ed. ž roko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vstekel -kla prid. divji:
Buga ta vſtekli im. ed. m dol. leu, ter nihdar vezh ga nej bilu sgledat, ali shlishat ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe, kakor en uſtekli im. ed. m dol. peſs ǀ Letà vſtekla im. ed. ž, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua, brani ǀ ta divia vſtekla im. ed. ž ſverina ſe preſtrashi, ter bishi v' ſvoje jame ſe skriti ǀ ena uſtekla im. ed. ž ſuerina je njega reſtargala ǀ vij, vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla im. ed. ž shivina, Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ aku bo od te vſtekle rod. ed. ž ſverine reſtargan ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga tož. ed. m ži. vouka krotkiga ſturil ǀ je bil perſilen pojti v' te puszhave prebivat s' to vſteklo or. ed. ž ſverino ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli im. mn. m vouzhie na tu nedolshnu jagnizhe ǀ ty vſtekli im. mn. m oſsly pomenio te paklenske hudize ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te vſtekle im. mn. ž nevoshlivoſti ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem daj. mn. uoukom ǀ de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle tož. mn. m pſſe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zadržati -im nedov. 1. zadržati:
obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati:
kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati:
On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa:
letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se:
Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se:
sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos:
G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen:
en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen:
Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan:
je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski:
nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv:
on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zapeljan -a prid. zapeljan:
de bi nebil od leteh folsh Prerokou sapelan im. ed. m ǀ nihdar nebò ſapelan im. ed. m ǀ Ti ſi lepa, mlada bosh sapelana im. ed. ž od taistiga Gospuda, kateri yh je vſhe veliku sapelal ǀ v' pungradi Berſabea je bila ſapelana im. ed. ž ǀ zhloveske dushe, katere bi ſe nihdar nafardamale, kadar bi ne bilu tu sapelanu im. ed. s meſsu ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane rod. ed. ž, inu preuſetne Eue hodila ǀ de bi taiſti ſapelani tož. ed. m dol., inu preproſti folk od Malikuajna k' shlushbi praviga Shiviga Boga perpravil ǀ variteſe de ne bodte sapelani im. mn. m od tiga paklenskiga sapelauza ǀ de nebodò od njega ſapelani im. mn. m ǀ Tiga greha tedaj vy shene, h'katerimu ſte ner ble nagnene, inu skuſi hude moshie ner ble ſapelane im. mn. ž, ner ble varvat ſe imate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zapeljav -a prid. zavajajoč, zapeljiv:
s'Euo ie govuril en golufni ſapelavi im. ed. m dol. Angel ǀ ta hudobni sapelavi im. ed. m dol. Mahomet ym je dal ǀ Tu ſapelavu im. ed. s, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ de bi ſposnali golufio tiga sapelaviga rod. ed. m Puſta ǀ v'tem neuarnem Egypti tiga ſapalaviga rod. ed. m ſvejta ſe najdemo ǀ Diajne tiga golufniga ſvejtà, inu sapelaviga rod. ed. s meſſa ǀ per luſtah tiga ſapelaviga rod. ed. s meſsà ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga tož. ed. m ži. shelima poshlushat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zaprt -a prid. zaprt:
je en sapert im. ed. m pungrat v' kateriga obena shkodliva rejzh nemore priti ǀ takrat ta potok nemore vezh ſapert im. ed. m biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo podere, inu polomi ǀ Vy pravite de pungrat je sapart im. ed. m ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti im. ed. m dol. pungrat ſe je odperl ǀ ona ſama je bila per njemu saperta im. ed. ž, dokler ſe je imel dan dallat ǀ Ena mlada shena cello nuzh s' enem takorshnem Gospudam saparta im. ed. ž biti, nei mogozhe, nej, de bi nebila njegovo volo ſturila ǀ ſa tiga vola vuoda tiga ſerda Boshjga je ſaperta im. ed. ž ǀ letu oknu je bilu sapertu im. ed. s s' enem ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ ta hudi nje uſta, inu urat je sapert tož. ed. m dershal ǀ vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert tož. ed. m, de nezh nemorem dishati ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga tož. ed. m ži. sadershati ǀ kakor una gorezha ſvezha, katero eden je bil ſmalal na verhu eniga viſſokiga Turna veni laterni saperto tož. ed. ž ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti mest. ed. ž shtazuni je dellal ǀ v'Kloshtri saperti im. mn. m pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ v' Temnizi ſaperti im. mn. m tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ de li dauri ſo dobru saperte im. mn. ž ǀ tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte im. mn. ž ǀ ukna, inu urata ſo saperte im. mn. ž/s ǀ Vrata Nebeshke katere nekateru taushent lejt ſo bile saparta im. mn. s ſe ſo odperle ǀ hishne duri ſaparte tož. mn. ž najde ǀ Shenin Nebeski bi lahku skuſi seperta tož. mn. ž duri bil shal v' hisho ſvoje duhoune Neveſte ǀ nam bo te saparte tož. mn. ž/s Nebeſke urata odperl ǀ de li ſvoje usheſſa ſaperte tož. mn. ž/s dershj ǀ ſo nyh shtazune saperte tož. mn. ž dershali ǀ nje vsta saperta tož. mn. s dershij de ſe nemore spovedat ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta tož. mn. s dershij ǀ s'sapertmi or. mn. ozhmij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zapuščen -a prid. 1. zapuščen:
Sapushen im. ed. m od ludy ſe je k'Boshy dobruti obernil ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen im. ed. m ǀ od Boga sapushzhen im. ed. m ǀ is Paradiſa isvershen, od vſyh sapuszhen im. ed. m ǀ od vſyh sapuushen im. ed. m, inu savershen je bil ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena im. ed. ž bolna, inu reuna leshi ǀ ta sapuſhena im. ed. ž semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita ǀ ſapuſhena im. ed. ž ſirotiza vpije ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu daj. ed. m otroku ǀ je bil pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni daj. ed. ž Agar ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu … ſapusheni daj. ed. ž ſirotizi ǀ Joh meni sapuſheni daj. ed. ž sruti ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili na leta poterdi, inu sapusheni tož. ed. m dol. Tempel ǀ jeſt videm Chriſtuſa taku resmartraniga od vſyh sapusheniga tož. ed. m ži. ǀ Vy kateri vidite de uno sapusheno tož. ed. ž siromashko vduvo vſy zukaio ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena tož. dv. m fantizha ǀ ty brumni so sapusheni im. mn. m, ty hudobni paK vſiga obilnu imajo ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene im. mn. ž vuduve ǀ trosht teh sapuſheneh rod. mn. ǀ vduvam, inu tem sapushenem daj. mn. ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim daj. mn. ſirotizam ǀ sapushene tož. mn. ž vduve ſim vſelej shirmal ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene tož. mn. ž, inu reune ſirotize ǀ sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam teh deshel nym sapushenim or. mn. 2. prepuščen:
veliku minie bodo nevarnoſti sapusheni im. mn. m → maša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zarobljen -a prid. zarobljen, neuglajen, robat:
en sarobleni im. ed. m dol. kmet ſemej s' imenam, leta sazhne krajla smjeriat ǀ kadar bi jeſt lubesan dellala, inu vaſſovali s' tem ſaroblenem or. ed. m tepzam teh grehou ǀ s' shlahtnih fain Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni im. mn. m kmetje ratali primer.> ſo supet nyh grobe kmettushke navade dershali, inu saroblenishi im. mn. m ratali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč:
Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zdolaj prisl. dol:
Kakor s'doli vſame s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril (I/2, 143)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zelen -a prid. zelen:
cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen im. ed. m oſtane ǀ aku ta seleni im. ed. m dol. maioron tuojga vupajnia je uſagnil ǀ sjutrai je bila selena im. ed. ž, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu im. ed. s, jutre je ſuhú ǀ oblaſt je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu im. ed. s oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ ſo bile ſnedile vſe kar je seleniga rod. ed. s bilu ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga rod. ed. s konzhaio ǀ od dalezh je vidil en selen tož. ed. m garm s' ogniom obdan ǀ vidi per potu enu selenu tož. ed. s figovu drivu ǀ Chriſtus vgleda enu veliku ſelenu tož. ed. s figavu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem or. ed. s sheliszom ǀ de bi taiſte rezhy selene im. mn. ž, ali ardezhe bile ǀ v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene im. mn. ž, ardezhe, inu bele ǀ kaj pomeni, de po gaſſah selena im. mn. s driveſſa, po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ na mejſti krajleve krone je en kranzel is ſelenih rod. mn. veizh noſſil ǀ terta te karshene dushe poshene te selene tož. mn. ž mladize ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih mest. mn. pungradah ſe paſejo ǀ Kakor edn gleda s' shpegli selenimi or. mn. tiga ſaurashtva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zgrevan -a prid. skesan:
na letu grè v' Zerku sgrevan im. ed. m ǀ pogleda ter vidi, de je ſgrevan im. ed. m v'ſvojm Serzi ǀ s' grevan im. ed. m kakor ta sgubleni Syn pred tvojo Dobruto ſposnam mojo veliko pregreho ǀ zhe bodo ſturili tu kar ſturj en sgrevani im. ed. m dol. tat ǀ shlishim de meni pravi una sgrevana im. ed. ž dusha ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana im. ed. ž dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne sgrevane rod. ed. ž dushe ǀ s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga rod. ed. s serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ Gospud ſe vſmili zhes tiga sgrevaniga tož. ed. m ži. hlapza ǀ ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano tož. ed. ž dusho ǀ poſt ſzhiſti nasho pamet, meſſu pokornu ſturj duhu, ſerze pokornu, inu sgrevanu tož. ed. s ǀ imash s' tem sgrevanem or. ed. m Davidam pohleunu rezhi ǀ puſtiſe shlishat s' pohleuno, inu s' grevano or. ed. ž shtimo ǀ s' grevanem or. ed. s ſerzam ǀ pohleuni, inu sgrevani im. mn. m ſte v' to Boshio vesho prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ Tezite vſe greshne sgrevane im. mn. ž dushe k'vaſhimu G. Bogu ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tem sgrevanem daj. mn. greshnikom ǀ vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane tož. mn. m ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane tož. mn. ž/s ſerza → zgrevati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zlat -a prid. zlat:
naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik:
ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zrejati nedov. zoreti:
aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zvest -a prid. 1. zvest:
Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten:
kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti:
ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žalosten -tna prid. žalosten:
Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen:
posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen:
ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žejen -jna prid. žejen:
en dan Homobonus je raishal, ter je bil shein im. ed. m ratal ǀ v' tem shejn im. ed. m rata, gre h' shterni hozhe vodo ulezhi ǀ ſe je bil dobru napaſil, ali sheyn im. ed. m je bil ǀ kadar je zhlovik ſheyn im. ed. m, terbej pyti ǀ Kadar bom sheijn im. ed. m, bo meni dall pyti ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini im. ed. m dol. pytje ǀ nebò nihdar vezh lazhna, ali sheina im. ed. ž ǀ kulikukrat je ſhejna im. ed. ž ǀ vener nihdar nebò lazhna, ali shejna im. ed. ž, ali ſita ǀ dado en piſilz Kruha timu lazhnimu, en glash frishne vode timu sheinimu daj. ed. m ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu shejnimu daj. ed. m dal ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga tož. ed. m ži. napojli ǀ kadar cel dan na tlaki lazhni, inu sheini im. mn. m dellate ǀ tem kateri ſo shejni im. mn. m po pravizi ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni im. mn. m pravice ǀ lazhne, inu shejne tož. mn. m je oskerbel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
železen -zna prid. železen:
potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žgan -a prid. žgan:
gorezhe vogle, na katerih je bil sgan im. ed. m, inu pezhen S. Lorenz ǀ Noe kakor je bil k'snaminu te hualeshnosti ta shgani tož. ed. m dol. offer G: Bogu offral ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih rod. mn. offrou ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane tož. mn. m offre jem offruvati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
živ -a prid. živ:
Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žlahten -tna prid. žlahten:
lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
žnidar -ja m krojač:
skarie s' katerimi shnidar im. ed. rejshe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider im. ed. ſvojo ijglò ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria rod. ed. Homobonuſa ǀ plazhaj shtazunariu, inu shnidariu daj. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary im. mn. radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ shnidery im. mn. veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo pride ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij im. mn. S. Homobona ǀ bres shniderjou rod. mn. ludje nemoreo biti ← srvnem. snīdære ‛krojač’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.