dól1 -a [tudi dôu̯] m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑; ȏ ọ̑)
star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg
● ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli
♦ fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina
star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg
● ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli
♦ fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dôl2 prisl. (ó)
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju; ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen
// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z vlado
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor – dol pog. en evro gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor – je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju; ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen
// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z vlado
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor – dol pog. en evro gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor – je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól -a tudi dôl dóla [-u̯] m, mest. mn. tudi doléh (ọ̑; ȏ ọ̑) pesn. razlegati se čez hrib in ~; star. dolina; zem. |manjša dolina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dôl2 povdk. (ó) ~ z izdajalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól1 -a m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
dôl2 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
dól Frazemi s sestavino dól:
čez hríb in dól
čez hríb in dól
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dôl Frazemi s sestavino dôl:
čeljúst páde dôl kómu, dáti se dôl [s kóm], glédati kóga od zgôraj dôl, kápo dôl, klobúk dôl, kúfre gôr, kúfre dôl, poglédati kóga od zgôraj dôl, vsì kríži so dôl
čeljúst páde dôl kómu, dáti se dôl [s kóm], glédati kóga od zgôraj dôl, kápo dôl, klobúk dôl, kúfre gôr, kúfre dôl, poglédati kóga od zgôraj dôl, vsì kríži so dôl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól1 prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.-Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dòl, adv. hinunter, Mur., Jan., Mik.; nam. doli, dolu; prim. Levst. (LjZv. I. 572.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
dol m, F6, declivis, declivitas, v'dul, doli viſſénîe, doli v'dul; deorsum, doli, v'dul, na v'dul; devexitas, ena viſhina v'dul; vallis, -is, dolina, dul
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol prisl., in declivè, na dúl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol prisl. dol: s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol1 sam. m ♦ P: 21 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1575, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol2 prisl. ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol2 prislov
izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol prisl.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol ► ˈdȯu̯ ˈdoːla m, mn. dȯˈlȯːvė
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Avtobus »Hop-On Hop-Off« v slovenščini: »avtobus "Skoči gor – skoči dol"«
Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Blatni Dol
Predlog
Blatnega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Cankarjevega romana »Martin Kačur«
prispodoba kraja, v katerem ni napredka in optimizma
IZGOVOR: [blátni dól], rodilnik [blátnega dóla]
BESEDOTVORJE: Blatnodolčan, Blatnodolčanka, Blatnodolčev, Blatnodolčankin, blatnodolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol.
Predlog
okrajšavadolenjski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dol.
Predlog
okrajšavaDolenji
Dolenjski
Dolnji
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol. okrajš. določen; dolenjski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dol. okrajš. Dol(e)nji |prvi del večbesednih zemljepisnih imen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol. č.
Predlog
okrajšavadoločen čas
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dól grbíne dóla -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol jemati dol jemljem nedovršni glagol
snemati 
s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenje
s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenjes ta pẹ́ːta špíːca je kàːka kàːmpa ˈđou̯ spùːstwa, ǥóːr m̥ pa ˈđou̯ jemàːwa
dol pasti dol padem dovršni glagol
Dôl pri Hrástniku Dóla ~ ~ [dou̯] m, zem. i. (ȏ ȃ ọ̑ ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doljánčev -a -o (á; ȃ)
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doljánčev -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dól pri Ljubljáni -a ~ ~ m, zem. i. (ọ̑ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
dólski -a -o (ọ̑)
Doljàn -ána in Dolján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
dólski -a -o (ọ̑)
Doljàn -ána in Dolján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dol prišivati dol prišivam dovršni glagol
dol prištepan dol prištepana dol prištepano pridevnik
prišit s šivalnim strojem
dol spustiti dol spustim dovršni glagol
sneti s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje
s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenjes ta pẹ́ːta špíːca je kàːka kàːmpa ˈdou̯ spùːstwa
dol stati dol stojim nedovršni glagol
prilegati se
je ˈƀəl’ [...] ˈđou̯ stáːwə, [...] đa nìː xˈkə ˈwən štərlẹ́ːwə
Jákobski Dól -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~em ~u
jakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčan -a, neurad. Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčan -a, neurad. Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Jareninski Dol
Predlog
Jareninskega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [jarenínski dól], rodilnik [jarenínskega dóla]
BESEDOTVORJE: Jareninskodolčan in Jareninčan, Jareninskodolčanka in Jareninčanka, Jareninskodolčanov in Jareninčančanov, Jareninskodolčankin in Jareninčankin, jareninskodolski in jareninski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Jarenínski Dól -ega -a m, zem. i. (ȋ ọ̑) v ~em ~u
jareninskodólski -a -o, neurad. jarenínski -a -o (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčan -a, neurad. Jarenínčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jareninskodólski -a -o, neurad. jarenínski -a -o (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčan -a, neurad. Jarenínčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Jurovski Dol
Predlog
Jurovskega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah
IZGOVOR: [júrou̯ski dól], rodilnik [júrou̯skega dóla]
BESEDOTVORJE: Jurovskodolčan in Jurovčan, Jurovskodolčanka in Jurovčanka, Jurovskodolčanov in Jurovčanov, Jurovskodolčankin in Jurovčankin, jurovskodolski in jurovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Júrovski Dól -ega -a m, zem. i. (ȗ ọ̑) v ~em ~u
jurovskodólski -a -o in júrovski -a -o (ọ̑; ú)
Jurovskodólčan -a in Júrovčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȗ)
Jurovskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jurovskodólski -a -o in júrovski -a -o (ọ̑; ú)
Jurovskodólčan -a in Júrovčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȗ)
Jurovskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Košaški dol
Predlog
1 Košaškega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Maribora
IZGOVOR: [košáški dól], rodilnik [košáškega dóla]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Košaški dol
Predlog
2 Košaškega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
avtobusno postajališče v Mariboru
IZGOVOR: [košáški dól], rodilnik [košáškega dóla]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kráški dól -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kráški dól -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Lončarjev Dol
Predlog
Lončarjevega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sevnica
IZGOVOR: [lončárjeu̯ dól], rodilnik [lončárjevega dóla]
BESEDOTVORJE: Lončarjevodolčan, Lončarjevodolčanka, Lončarjevodolčanov, Lončarjevodolčankin, lončarjevodolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Medji dol
Predlog
Medjega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Karavankah
IZGOVOR: [médji dól], rodilnik [médjega dóla]
BESEDOTVORJE: medjedolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Medvedji dol
Predlog
Medvedjega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Karavankah na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [medvédji dól], rodilnik [medvédjega dóla]
BESEDOTVORJE: medvedjedolski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
na dol prislov
GLEJ: nadol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
od dôl prisl. zv.
GLEJ SINONIM: od spodaj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razbremenítev dôl -tve -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razbremenítev gôr–dôl -tve -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razbremenítev na dôl -tve -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Spodnji Jakobski Dol
Predlog
Spodnjega Jakobskega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [spódnji jákopski dól], rodilnik [spódnjega jákopskega dóla]
BESEDOTVORJE: Spodnjejakobskodolčan in Spodenjčan in Jakobčan, Spodnjejakobskodolčanka in Spodenjčanka in Jakobčanka, Spodnjejakobskodolčanov in Spodenjčanov in Jakobčanov, Spodnjejakobskodolčankin in Spodenjčankin in Jakobčankin, spodnjejakobskodolski in jakobski in jakobški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Spódnji Jákobski Dól -ega -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ȃ ọ̑) v ~em ~em ~u
spodnjejakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o tudi jákobški -a -o (ọ̑; ȃ; ȃ)
Spodnjejakobskodólčan -a, neurad. Spódenjčan -a in Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑; ȃ)
Spodnjejakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
spodnjejakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o tudi jákobški -a -o (ọ̑; ȃ; ȃ)
Spodnjejakobskodólčan -a, neurad. Spódenjčan -a in Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑; ȃ)
Spodnjejakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
spustiti se -im se dov. podati se: k'boiu ſe perpravi, na leva ſe spustj 3. ed. ǀ v'bejgſe ſpuſti 3. ed. ǀ ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè 3. mn. ǀ ſe je bil v'bejg ſpuſtil del. ed. m dol(i) se spustiti spustiti se: s'lufta se doli ſpustj 3. ed. ǀ ſe doli spustij 3. ed. io popade na naglom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Véliki Dól -ega -a m, zem. i. (ẹ̑ ọ̑) na ~em ~u
velikodólski -a -o, neurad. dólski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Velikodólec -lca, neurad. Dólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Velikodólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Velikodólčev -a -o (ọ̑)
velikodólski -a -o, neurad. dólski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Velikodólec -lca, neurad. Dólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Velikodólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Velikodólčev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vrtáčasti dól -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zíbati se v kolénih gôr in dôl -ljem se -- -- -- -- -- nedov.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.