Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako je pravilno: dom za starejše ali dom za ostarele?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«

Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.

Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu med ampak in temveč oziroma katero besedo naj bi uporabljali v knjižnem jeziku?

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Imam sina ki je trenutno še v vrtcu pa se doma učimo pisanja črk. Zanima me kako pomembno oz kako strog je šolski sistem glede pravilnega zapisa črk. Za primer črka "A"... Namreč ko sina pustim, da sam napiše črko, jo včasih začne pisati levo spodaj (črto diagonalno gor ter dol ter potem še vodoravno), včasih pa začne zgoraj (naredi prvo eno diagonalno črto navzdtol nato še drugo in nato vodoravno črto). Kakšen je torej pravilen zapis črke "A"?

Osebno imam mnenje, da se bi moral otrok sam odločati kako mu je lažje in ne bi smel šolski sistem zatirati njihovo "ustvarjalnost". Kako pa na to gleda šolski sistem pa veste vi verjetno več ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:

prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B

Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?

Prosim za odgovor glede rabe poševnice. Pri odgovorih učencu, ki si bo sam pregledoval in vrednotil naloge, bi rada zapisala takole:

V pesmi je izražena žalost, ker je galjot umrl/ker se ni vrnil domov/ker ga doma ni nihče čakal.

Ali je taka raba ustrezna, saj zamenjuje ali, kot aktualni pravopis navaja pri stičnosti tega ločila, ali gre nemara za primer nestičnosti med deli povedi?

Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".

Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

• Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:

• Včeraj sem jedel (ob osmih).
• Jedel sem (kosmiče).
• Maja je jedla (doma).

Ko dodamo že, se spremeni in nastane:

• Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)

Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?

V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.

• Viparitkarni mudra
• Viparita karani mudra
• Viparita Karani mudra
• viparitkarni mudra

in

• Khatu Pranam
• katupranam

Takih primerov je še veliko.

Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.

Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:

• Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
• Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
• Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih

Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me izvor in pomen priimka Prepeluh. Našli smo; 1629 Pepeluluh, l. 1711 Prepeluch, l. 1747 Prepelluch.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Mi lahko prosim pomagate, sem ze imel vse knjige doma in nikjer ne najdem od kod izvira moj priimek Čahuk.

Sem doma iz Cerknega. Zanima me, če vam je znan izvor priimka Simnovčič. Družinsko izročilo pravi, da naj bi se naši predniki v naše kraje preselili iz Slavonije.

Zanima me izvor priimka Vesnaver.

Zanima me izvor priimka Zajšek.

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, kako se pravilno izgovori besedo Domačica (piškoti) – ali je Domačíca ali Domáčica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?

Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.

Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.

Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:

• Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
• EU covid digitalno potrdilo,
• potrdilo DCP,
• EU Digitalno COVID potrdilo,
• EU covid potrdilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).

Kakšen je pravilen zapis tega reka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?

Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:

Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!

Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:

Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).

Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?

• Veliko ustanov ne uspe narediti ustreznega komunikacijskega kanala in tako uspešno obveščati zaposlene, kolege o dogajanju in doseganju rezultatov organizacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Že kar dolgo sem v precepu, zato se obračam na vas. Ali je prav peleta (ž) ali pelet (m)? Kar nekaj kredibilnih virov na spletnem omrežju navaja, da se mora uporabljati žensko obliko – peleta (ž, ed.) (https://fran.si/131/snb-slovar-novejsega-besedja/3622567/peleta?View=1&Query=peleta&View=1&Query=peleta), na drugi strani jih ni malo, ki besedo postavljajo v moško obliko – pelet (m, ed.) (http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=peleti). Katera raba je pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako sklanjam lastno ime »Osho«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

• Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
• Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
• Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

• Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.

• Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.

Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?

Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih. Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.Uči se in boš znal.

Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.

Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:

• Pri nas te naloge opravljamo anesteziologi, in je zato najbolj smiselno, da jih opravljamo tudi v bodoče.

Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:

• Znanje, ki ga moramo osvojiti, je enormno(,) in to ne samo teoretično.
• Opravimo veliko invazivnih postopkov(,) in spretnost z rokami je nujno potrebna za dobrega anesteziologa.
• Vodila je tudi vaje za študente Višje šole za fizoterapevte(,) in to do svoje upokojitve leta 1991.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Smo oskrbniki Pogačnikovega doma na Kriških podih. Zanima nas, kako se pravilno napiše ime gore v naši bližini (Bovški gamsovec ali Bovški Gamsovec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Iščem pravilno obliko ženske različice besede duh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.