doplačílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi
♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

doplačílo -a s (í)
kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pridàv -áva m (ȁ á)
1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava
2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava
● nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.