Tiskanje

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

držánje tudi déržanje -a s
1. zasedanje: Szedsztva dr'zánye sze ete mészec 8-moga zacsne AIP 1876, br. 1, 2
2. vzdrževanje: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye, i gori odhranyenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
3. vedenje: Jezus dika lejpoga dr'sánya KM 1783, 40; za volo finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV; I z-táksim dr'zányom odisla, tak da bi kralica bila AIP 1876, br. 9, 5
4. opravljanje: Na pokouro dr'zánya dén KŠ 1771, 852; vu pokoro dersányi SM 1747, 54
5. vsebina: dr'zánye ti knig BRM 1823, V
6. država, dežela: z-ednoga dr'sánya v-drugo dr'sánye KM 1790, 22; po vſzem 'Sidovſzkom dr'sányi KM 1796, 97; prejkvzeme ládanye vszejh austriánszkih Dr'sányov KOJ 1848, 109; Zdr'ſi Goszpodne Krála naſſega, i dáj nyemi miloscso, naj ſzvoja dr'sánya ravnati more KM 1783, 118; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe, ali za dr'sánya imenüjejo KM 1790, 88; vu czaszarszki, i králeszki dr'sányaj KMK 1780, A(1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

držáva -e ž država: vnogo dr'sav pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

držȃvica, f. dem. država; kleiner Staat, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Goa ž zemljepisno lastno ime Goa: Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gusárski, adj. seeräuberisch, Jan.; gusarska država, der Raubstaat, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Horvàčki orság -oga -a m hrvaška država: nadale: Slavonia, Horvacskiország KAJ 1870, 162

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost (chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

koróuna in koróna -e ž
1. krona, okrasni predmet: Ni kincse ne iscse BKM 1789, 11; Ni korón, niti kincsov Ne'zelé BRM 1823, 8
2. kar je po obliki podobno kroni: trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; I ztrnya ſzpleteno korouno ſzo nyemi okouli na glávo djáli KŠ 1771, 94
3. monarhija, država: bi nyihov Jezik vszi pod Vogrszkov Korounov bodoucsi Národje polübili KOJ 1833, VIII
4. čast, priznanje: Gde ſze lescsi tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; bratje moji, radoſzt i korouna moja KŠ 1771, 598; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni Korouna Vſzejm SŠ 1796, 4; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo, mi pa, neſzprjhlivo KŠ 1771, 508; Ár, geto je vardenyeni, vzeme 'zitka korouno KŠ 1771, 746; Darüvao bi náſz ſzvojom koronom BKM 1789, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mnogonarǫ́dən, -dna, adj. mit vielen Nationen: mnogonarodna država, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

orság -a m
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

otǫ̑ški, adj. Insel-, Cig. (T.), M., Jes.; otoška država, das Inselreich, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Peru m zemljepisno lastno ime Peru: Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà, de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei (V, 210) Perú, dežela, danes država v Južni Ameriki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

plemenȋški, adj. Adels-, aristokratisch, Cig., Jan.; plemeniška država, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pogodníca, f. der weibliche vertragschließende Theil, Cig.; država p., der vertragschließende Staat, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

primọ̑rski, adj. am Meere gelegen, Küsten-, See-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.; primorsko mesto, die Seestadt, primorska država, das Küstenreich, primorska reka, der Küstenfluss, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prvorę́dən, -dna, adj. ersten Ranges: prvoredna država, gostilna, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; (stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.-Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vladárstvo -a s
1. vladarstvo, oblast: Králesztvo tvoje je vladársztvo tvoje TA 1848, 118; Feſztus záto pridoucsi vu vladárſztvo je gori ſou KŠ 1771, 418; Posztavo ga je goszpodüvajôcsega nad vszem vladársztvom TA 1848, 86
2. država: Lasznoszt vogr. Král. Vladársztva KAJ 1870, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zavę́zən, -zna, adj. 1) eine Verbindung, ein Bündnis, einen Bund betreffend; zavę̑zna država, der Bundesstaat, Cig., Jes., nk.; zavezni svet, der Bundesrath, Nov.; — 2) verbindlich (= bindend), Cig., Jan.; zavezno pismo, der Revers, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.