apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
bižuterȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drȃg drága prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drági kámen -ega -mna m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj -a m (ū)
1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj -a m z -em (ú; ȗ) prstan z ~i; poud. Ta človek je pravi ~ |dober, plemenit|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj -a m
kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakitpojmovnik
SINONIMI:
dragi kamen, žlahtni kamen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dragūlj – glej drȃg

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

drágulj, m. die Gemme, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúljček -čka m (ū)
manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúljček -čka m (ú; ȗ) manjš.; poud. |dragulj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dragúlj Kénije -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dublẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

maldivijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
maldivijska maldivijsko in maldivski maldivska maldivsko pridevnik
IZGOVOR: [maldívijski] in [maldíu̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ponaredíti -ím dov., ponarédil (ī í)
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
// narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
// prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vzblestéti -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í)
knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zablesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi zablesketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
odbiti iskrečo se svetlobo: dragulj, rezilo se zablesketa; v njenih očeh se je zablesketala solza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 19