nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten (bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje-Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.-M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.-Erj. (Torb.); — prim. krlj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
nagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagrebsti; aufscharren, aufgraben, anscharren; zemlje okolo dreves n., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
níkniti 1., nȋknem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.-Mik., Guts.-Cig., Dol.-Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
obrẹzȃva, f. das Beschneiden: o. dreves, der Baumschnitt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
pobę̑rščina, f. das Geklaubte, Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče-Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras-M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
sája, f. 1) das Setzen (v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.-Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
smȓkati 2., -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
spȃdək, -dka, m. = slabo sadje, ki popada z dreves, predno dozori, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
staríkanje, n. das Altwerden: s. dreves, Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
trę́sa, f. 1) vzvišen svet okolo dreves, Kras-Erj. (Torb.); — 2) der Rasen, Notr., C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.
závod, -ǫ́da, m. 1) ein neuangelegter Wald, C.; z. mladih dreves, Let.; — der Waldbestand: lepe zavode sem sinu pustil, Svet. (Rok.); — der Waldantheil, Cig. (T.), Vatovlje-Erj. (Torb.); imeti svoj zavod, Polj.; — 2) das Revier, das Jagdrevier, C.; — das Gebiet, Dict.; — 3) das Institut, das Etablissement, die Anstalt, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; občinski zavodi, die Gemeindeanstalten, Levst. (Nauk); občilni z., die Verkehrsanstalt, DZ.; — 4) der Wasserfang bei Mühlen, Jan.; — 5) = zavodba, die Verführung, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.