bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drev m, F
13,
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje
drevui;
cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga
dréva;
cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega
dréva v'ladji;
deglobrare, en
dreu oplupiti, oskubſti;
frondifera arbor, ṡelen, ali veyat
dreu;
galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga
dréva;
lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga
dréva ſturjenu;
liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na
drévi;
maritare alborem, vinṡko terto na en
dreu napelati;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja
dreiva ſhverṡh;
murciolum, -li, ſéme tega
dréva lentiṡcus;
molluscum, -ci, ta garzha javoroviga
dreva;
plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drẹ̑ve, adv. = drevi, Guts., Jarn., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drevi [drẹ̑vi]
prislovdanes zvečer; drevi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drévo in dréivo -a s 1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40 2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
koža ž, F
40,
byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena
koṡha;
cutis, koṡha;
duricorius, -a, -um, terde
koṡhe;
liber, tudi ta ṡnotarnîa
koṡha na drévi;
melota, jaṡbizhova
kooṡha;
pellis, -lis, koṡha;
pellis elaborata, iṡdélana
koṡha, vſtrojena
koṡha;
pericranium, koṡha te buzhe na glavi;
philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali
koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
tergus, -oris, uſſinîe, ali
koṡha;
vellus, -ris, volna,
koṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
màndolja -e ž mandelj: med vnogimi drügi sadoveni drevi so ešče imenitni: mandolja AI 1878, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
mézga -e ž muzga: Nedv; vlaga, podmouk, mézga KOJ 1833, 166; znamênje, ka sze mêzga vu drevi sztávila AIP 1876, br. 11, 8; Tecsasz lüpli drêvo, dokecs je v-mêzgi KAJ 1870, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.-Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
povíti -vijém dov. poviti, zaviti, oviti: i nikaj ſztebom ne bos neszao zvün gvanta, v-ſteroga ſze tejlo tvoje povijé KM 1783, 199; kača .. drüge živali k drevi povije AI 1878, 29; Vu lilahen nyegovo Tejlo povijejo BKM 1789, 77; i povila ga je v-plenicze KŠ 1771, 167; Nyega je Maria v-plenicze povila KM 1783, 231; Nyega je Vplenicze povila BKM 1789, 27; Zaszpáno dête na nárocse vzéla, v-eden veliki robec povila AI 1875, kaz. br. 7; pren. naj te zcsiſztov lübeznoſztyov povijém KŠ 1754, 235 povíti -a -o povit, zavit: Jezus v-plenicze povíti KM 1783, 72; Ovo od cſiſzte devicze Márie povíti vplenicze BKM 1789, 23; nájdete dejte vplenicze povíto KŠ 1771, 168; nájdete edno dejte v-plenicze povíto KM 1796, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
skȓł, -lȋ, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zamréjti -merjém dov. umreti: ki ſzi na kri'znom drêvi zamreu BRM 1823, 64
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zapàziti -pázim dov. opaziti: i na drevi zapásimo delavno žuno AI 1878, 3; na našoj zemli zapázimo živjenje AI 1878, 3; je vecskrát pri kravaj zapázo, da szo sze nyim po vimeni mozoli vöszpisali KOJ 1845, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
znotrnji (z'notrnji) prid., F
11,
abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali
ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina;
energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu;
exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje;
gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina
s'notarnîa v'gleṡhnîah;
internus, -a, -um, ṡnotarnî;
intrinsecus, -a, -um, ṡnoternî;
liber, tudi ta
ṡnotarnîa koṡha na drévi;
philyra, -ae, tá
ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali;
spectrum, -tri, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama;
viscera, drúb, oſerzhja,
s'notarnîa zhéva, drubovina;
vomica, -ae, en
ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žùna -e ž žolna: na drevi zapásimo delavno žuno AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.