Tiskanje

hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]

1.

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hrušev

1.1.

hruške 1.

2.

ki je v zvezi s hruško 1.1.

2.1.

hrušk 1.1.

hruške 1.1.

STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cítrusni cítrusna cítrusno pridevnik [cítrusni]

1.

ki je v zvezi s citrusi 1.

2.

ki je v zvezi s citrusi 1.1.

2.1.

citrusov 1.1.

citruse 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑citrus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krúhovec krúhovca samostalnik moškega spola [krúhovəc]

1.

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: baobab

1.1.

2.

ekspresivno kdor (rad) jé kruh

STALNE ZVEZE: opičji kruhovec
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lájati lájam nedovršni glagol [lájati]

1.

oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno glasno, zadirčno govoriti

3.

slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno

FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo]

1.

ki je v zvezi s topoli 1.

1.1.

topola 1.

ETIMOLOGIJA: ↑topol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hrúškast hrúškasta hrúškasto pridevnik [hrúškast]

ki spominja na hruško 1.1. ali je tak kot pri hruški 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo]

1.

ki je v zvezi z dateljnovimi palmami; SINONIMI: datljev

2.

ki je v zvezi z datlji 1.

2.1.

datljev 1.

datlje 1.

;

SINONIMI:

datljev

STALNE ZVEZE: dateljnova palma
ETIMOLOGIJA: ↑datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo]

1.

ki je v zvezi z datljevimi palmami; SINONIMI: dateljnov

2.

ki je iz datljev 1. ali vsebuje datlje 1.; SINONIMI: dateljnov

STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: ↑datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]

1.

zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

medonôsen medonôsna medonôsno pridevnik [medonôsən]

ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medovit

STALNE ZVEZE: medonosna čebela
ETIMOLOGIJA: iz nositi med

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

1.

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]

1.

glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris

2.

iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae

STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

genealóški genealóška genealóško pridevnik [genealóški]

1.

ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; SINONIMI: rodoslovni

1.1.

genealogije 1.

genealogiji 1.

;

SINONIMI:

rodoslovni

2.

ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; SINONIMI: rodoslovni

3.

ki je v zvezi genealogijo 2.; SINONIMI: rodoslovni

ETIMOLOGIJA: ↑genealogija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]

iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti

hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hruškov

STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krhlíka krhlíke samostalnik ženskega spola [kərhlíka]

grm ali nizko drevo z majhnimi zelenkasto rumenimi zvezdastimi cvetovi in drobnimi črnimi plodovi na pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Frangula alnus; SINONIMI: iz botanike navadna krhlika

STALNE ZVEZE: navadna krhlika
ETIMOLOGIJA: iz star. krhel ‛krhek’

krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka]

1.

zeleni, nadzemni del krompirja; SINONIMI: krompirjevec

2.

voda, v kateri se je kuhal krompir

3.

juha s krompirjem

4.

okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka

5.

neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum

STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir

rodoslôvni rodoslôvna rodoslôvno pridevnik [rodoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z rodoslovci ali rodoslovjem 1.; SINONIMI: genealoški

1.1.

rodoslovja 1.

rodoslovju 1.

;

SINONIMI:

genealoški

2.

ki je v zvezi z rodoslovjem 1.1.; SINONIMI: genealoški

3.

ki je v zvezi z rodoslovjem 2.; SINONIMI: genealoški

ETIMOLOGIJA: ↑rodoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

makadámija makadámije samostalnik ženskega spola [makadámija]

1.

iz botanike zimzeleno drevo s podolgovatimi listi z valovitim robom in lešniku podobnimi plodovi, po izvoru iz Avstralije; primerjaj lat. Macadamia

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macadamia, po škotsko-avstralskem znanstveniku in politiku Johnu Macadamu (1827–1865)

glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z glivami 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gliva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hà2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

2.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav

2.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

3.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum

3.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

3.2.

izgovarja se z večjo jakostjo

4.

kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

izgovarja se z večjo jakostjo

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

1.

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2.

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]

1.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria

2.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

3.

okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum

STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

natikáč natikáča samostalnik moškega spola [natikáč]

navadno v množini obuvalo, navadno s čvrstim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne

ETIMOLOGIJA: ↑natikati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati]

1.

s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obraščati se delati si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]

1.

iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema

2.

iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti

3.

ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij

4.

ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...

škržát škržáta; tudi škržád samostalnik moškega spola [škəržát]

žuželka s široko razmaknjenimi očmi in večjimi prozornimi krili, katere samec se, zlasti ob toplejšem vremenu, oglaša z odsekanimi glasovi; primerjaj lat. Cicadidae

ETIMOLOGIJA: = cslov. skrъžьtъ ‛škripanje, hreščanje ipd.’, rus. skréžet, češ. skřehot < *skrьžьtъ, iz ide. baze *(s)krei̯g- ‛oglašati se s hripavim glasom’ - več ...

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

termít1 termíta samostalnik moškega spola [termít]

1.

večji mravlji podobna žuželka, ki živi v velikih skupinah in se hrani zlasti z odmrlimi rastlinami; primerjaj lat. Isoptera

2.

slabšalno kdor kaj izkorišča, uničuje v veliki meri

FRAZEOLOGIJA: kot termiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Termite in frc. termite iz lat. termes iz ide. *ter- ‛treti, drgniti, meti’ - več ...

vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]

del cestišča, namenjen za vožnjo vozil

STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: ↑voziti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor

STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

cítrus cítrusa samostalnik moškega spola [cítrus]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: agrum

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

agrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. citrus

čikgúmi glej čigúmi

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klementína klementíne samostalnik ženskega spola [klementína]

1.

sadno drevo z mandarini podobnimi manjšimi plodovi, križanec med mandarino in pomarančo; primerjaj lat. Citrus × clementina

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. clémentine, verjetno po francoskem vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)

kúmkvat kúmkvata samostalnik moškega spola [kúmkvat]

1.

manjše zimzeleno sadno drevo z drobnimi podolgovatimi pomarančam podobnimi plodovi; primerjaj lat. Citrus japonica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kumquat, nem. Kumquat iz kanton. kit.

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]

1.

sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona

lípovka lípovke samostalnik ženskega spola [lípou̯ka]

1.

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: majnica, španski bezeg

1.1.

2.

iz botanike drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi; primerjaj lat. Tiliaceae

ETIMOLOGIJA: ↑lipa

mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova]

1.

navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’

míšek míška samostalnik moškega spola [míšək]

1.

zlasti v pravljicah, navadno ekspresivno samec miši, zlasti manjši

2.

ljubkovalno otrok

ETIMOLOGIJA: ↑miš

pártnerstvo pártnerstva samostalnik srednjega spola [pártnerstvo]

1.

skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem odnosu

2.

sodelovanje med različnimi osebami ali ustanovami, organizacijami na določenem področju delovanja

ETIMOLOGIJA: ↑partner

sviloprêjka sviloprêjke samostalnik ženskega spola [sviloprêjka]

nočni metulj belkaste barve, katerega gosenica izloča snov, iz katere nastane svilena nit za zapredek; primerjaj lat. Bombyx

ETIMOLOGIJA: iz presti svilo

zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka]

1.

iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens

2.

vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije

3.

iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus

ETIMOLOGIJA: ↑zelen