Tiskanje

bŕkljast, adj. mit Stümpfen, Knorren versehen: brkljasto drevo, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brkljàt, -áta, adj. = brkljast, nicht glatt behauen: brkljato drevo, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

címetov, adj. Zimmet-, cimetovo drevo, der Zimmetbaum, Jan.; cimetove barve, zimmetfarbig, Cig.; cimetova kislina, die Zimmetsäure, Cig. (T.); cimetova lovorika, der Zimmetlorbeer (laurus cinnamomum), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čəbę̑łski, adj. Bienen-; čebelsko drevo, der Zeidelbaum, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čŕtiti 1., čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit (min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dorásti, -rástem, vb. pf. im Wachsen erreichen: Dorastli ste do vrh' cerkve (ali: vrha cerkve), Npes.-Jan. (Slovn.); do vrha d., zur völligen Größe auswachsen, Cig.; vrha d., mündig werden, Dol.; mladenič je vrha dorastel, Jan. (Slovn.); dokler ne doraste, während seiner Unmündigkeit, Cig.; d. vojaških let, das stellungspflichtige Alter erreichen, Levst. (Nauk); — dorasəł (dorastəł), erwachsen, mündig, Cig., Jan., C.; o gozdnih drevesih: haubar, Cig.; d. koga, im Wuchse einholen, Cig.; to drevo vsa drevesa doraste in preraste, UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drẹ̑v, m. = drevo, Goriš.-C., Štrek.; (vejat drev, Dict.; Ne maraš več za drev zelen, Zv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dŕmati, dȓmam, -mljem, vb. impf. schütteln, rütteln, Jan., C.; d. drevo, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dŕvọ, n. das Holzscheit, der Prügel, vzhŠt.-C.; nav. pl. dŕva, das Brennholz; drva sekati, Holz hacken; v drva iti, um Holz in den Wald gehen, Vrt.; tudi: drvȃ, Gor.-Valj. (Rad); — (drvọ̑ nam. drẹvọ̑, Kras i. dr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dúplast, adj. = duplinast: duplasto drevo, Hal.-C.; v duplastih luknjah gnezda delajo, Dalm.; — prim. duplo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dvǫ̑jčən, -čna, adj. dvojčno drevo, der Doppelpflug, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gȃča 1., f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.-Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gírjast, adj. knorrig: girjasto drevo, Rez.-C.; holprig: girjasta pot, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gǫ̑ł, -ȋ, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.-Mik., Dol., Notr.-C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče-Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, (opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

grúšev, adj. = hrušev, Cig., Jan.; gruševo drevo, der Birnbaum, Meg.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jálov, adj. 1) gelt, unfruchtbar; za jalovo kozo se kregati, um nichts zanken, Krelj; jalov panj = tak, ki ne da roja, Gol.; — jalova konoplja, der männliche Hanf, Mur.; jalov trs, unfruchtbare Rebe, Št.-Z.; jalovo drevo, C.; jalova njiva, unfruchtbarer Acker, Št.-C.; prav obdelana zemlja nikoli ni jalova, Vod. (Izb. sp.); — jalova letina, unfruchtbares Jahr, ogr.-M., C.; — 2) taub, erzleer (vom Gestein), Cig. (T.); — 3) leer, gehaltlos, Cig., Jan., Cig. (T.); — ta je jalova, das ist unwahr, Lašče-Levst. (M.), Cig.; jalove obljube, eitle Vorspiegelungen, Cig.; — jalovo delo, eine undankbare Arbeit, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kȃk, I. adv. interr. = kako? wie? Mur.; — II. adv. rel. = kakor, vzhŠt., ogr.; — = ki: drevo, kak je bil ptič na njem, vzhŠt.-C.; — III. conj. = kadar (ko): kak je čul, als er hörte, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kȃp 1., m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.-M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette (chem.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

klek 3., m. = drevo življenja (thuja), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.-Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.-Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.-Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krivę̑nčast, adj. verkrümmt, Cig.; krivenčasto drevo, der Krüppelbaum, Cig.; krivenčaste veje, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

latína 2., f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotȋłnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lúpiti, -im, vb. impf. die weiche Schale o. Rinde ablösen, schälen; jabelko, repo, drevo l.; — l. se, sich schälen, sich schelfen, sich schiefern; koža se mi lupi; sich blättern (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

malínov, adj. 1) Himbeer-; m. grm, der Himbeerstrauch; m. sok, der Himbeersaft; m. kis, der Himbeeressig, Cig.; — 2) malinovo drevo, der Maulbeerbaum, ogr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mándelnov, adj. Mandel-; mandelnovo drevo, der Mandelbaum (amygdalis communis), Cig., Jan.; mandelnova kislina (chem.), die Mandelsäure, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

māstikov, adj. Mastix-, Cig., Jan.; mastikovo drevo, der Mastixbaum, Cig., Jan.; mastikova smola = mastika, der Mastix, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mę́jən,* -jna, adj. Grenz-; mę̑jnọ drevo, der Grenzbaum, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

məkíniti, -ȋnim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.-Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mísiti se, mȋsim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.-Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß (bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mȗrvən, -vna, adj. Maulbeer-; murvno drevo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nalúpiti, -im, vb. pf. 1) anschälen: n. drevo, lachen, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge schälen; krompirja n. za večerjo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.-Raič (Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.-Valj. (Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nasẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) anhauen, anhacken; n. drevo, kamen, led; n. pilo, die Feile aufhauen, V.-Cig.; — 2) in einer gewissen Menge oder genug hacken; n. drv, zelnih glav, ledu, mesa; — 3) n. koga, jemanden durchprügeln; — jemandem übel mitspielen; — 4) n. se, sich müde hacken; — 5) n. se ga, sich berauschen; nasekan, berauscht.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

naslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. anlehnen; n. lestvo na drevo, na zid; n. se, sich anlehnen: n. se na mizo, na koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

nesadǫ́vən, -vna, adj. unfruchtbar: nesadovno drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) ringsum abhacken, Mur.; — 2) behacken, behauen; entästen: vrbe o., Cig.; — beschneiteln, putzen: drevo o., Cig., Jan.; — 3) kamen o., den Stein behauen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obsẹkávati, -am, vb. impf. ad obsekati; 1) ringsherum abhacken, Mur.; — 2) ringsum behacken; drevo o., abästen; — schneiteln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obščékniti, -ščę́knem, vb. pf. mit den Fingern der Hand umspannen, Mur.; drevo je tako tenko, da je lahko obščeknem, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) potresti okoli česa, umstreuen, Cig.; — 2) = otresti, vollends abbeuteln, abschütteln: o. drevo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

obtŕgati, -tȓgam, vb. pf. ringsum abpflücken, ablesen, Cig., Jan.; listje z drevesa o., Cig.; — o. drevo, den Baum abpflücken, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

očŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umstricheln, Cig.; — durch Striche, Linien abgrenzen, C.; — contourieren, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — umschreiben: krogu očrtan mnogokotnik, Cel. (Geom.); — 2) mit Rissen versehen, bekratzen: drevo o., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

očŕtiti, -čȓtim, vb. pf. 1) o. se, einen Zauberkreis um sich ziehen, C.; — 2) drevo o., den Baum aufhacken, C.; z nožem o. drevo, mit dem Messer den Baum verletzen, GBrda; — o. se, sich die Haut beschinden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1) wegtreiben, fortjagen, zurückjagen, entscheuchen; abwehren, Cig.; o. skrbi s pitjem, Cig.; o. kupce, die Kunden vertreiben, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen, treiben; drevje že odganja; živ jezik je drevo, ki vedno odganja, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

odrȃstək, -stka, m. 1) der Spross, der Trieb, der Zweig, Cig., C.; novi odrastki na vinski trti, Dict.; — der Nebenast, Cig., Jan.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Ž.); prečni o., der Querfortsatz, Erj. (Som.); jelenovi odrastki, die Zacken des Hirschgeweihes, C.; — 2) das Wachsthum, C.; der Wuchs: drevo ima lep o., der Baum hat einen schönen Wuchs, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ogúliti, -im, vb. pf. beschinden; o. drevo; aufstreifen: o. si kožo; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ogulil; oprava je konja ogulila, Z.; o. se, sich die Haut aufreiben; — beschaben, abwetzen, abnützen; obleko o., oguljena suknja; o. se, abgewetzt werden; — o. koga, jemanden ausziehen, berupfen (z. B. beim Spiel), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ohlìp, -hlípa, m. der Windstrom, V.-Cig., C., Z.; — drevo stoji na ohlipu, jvzhŠt.; — der Windstoß: burja piha po ohlipih, Notr.; — die Stickluft infolge eines Blitzschlages, C., Z.; ohlip ga je omamil, Z.; — der heftige Anfall einer Krankheit: bolezen ima ohlipe = hude napade, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) behacken, abästen: drevo o.; vršiče o. drevju, die Bäume abkappen, Cig.; — 2) o. koga, jemanden abprügeln; o. Turka, den Türken eine Niederlage beibringen, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

okrésati, -krę́šem, vb. pf. grob behauen, Cig.; kamen o., die scharfen Ecken des Steines abstumpfen, Cig.; drevo o., den Baum abästen, Z.; — o. koga, jemanden abprügeln, M., Z., Zora; — o. se, sich durch Anschlagen verwunden, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

olúbiti, -im, vb. pf. entbasten, abschälen: o. drevo, C., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič-C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče (vzhŠt.)-C.; — prim. olih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

olúpiti, -im, vb. pf. schälen: o. jabolko, krompir, drevo; o. se, sich losschälen; — = odreti, schinden: o. ovco, C.; — o. človeka, einen Menschen berauben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

omísiti se, -mȋsim se, vb. pf. sich maußen, Mur.; — omišeno drevo, ein entblätterter Baum, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.-Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

opalíkovəc, -vca, m. = oblikovec, drobno, nerazcepljeno drevo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

opriję́mən, -mna, adj. umgreifbar: oprijemno drevo, ein junger Baum, den man mit einer Hand umfassen kann, ein eingreifiger Baum, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

opriję́ti, -prímem, vb. pf. umgreifen: še lahko oprimem to drevo, Cig.; — o. se česa, etwas umklammern, sich an etwas anhalten, Cig., Jan.; — oprimi se, da ne padeš, Lašče-Levst. (Rok.); — oprijemši hoditi, an verschiedenen Gegenständen sich anhaltend einhergehen; tudi: oprimši; oprimši stopa v tamno poslopje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oščápən, -pna, adj. kar se da oščapniti: oščapno drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.-Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — (fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.-M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; (nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

otŕniti, -im, vb. pf. s trnjem obložiti (kako drevo, da bi ljudje ne lazili na nje krast ovočja), Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ovę́liti, -vę̑lim, vb. pf. welk machen, Cig.; o. drevo = posekati drevo, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ovíti, -víjem, vb. pf. herumwinden, herumwickeln; nit okolo prsta o.; — umwinden, umwickeln, žico s svilo, drevo s slamo, steber z zelenjem o.; — ovite strune, besponnene Saiten, Cig.; — ausringen: perilo o., Cig.; — o. se (okolo) koga, česa, jemanden, etwas umschlingen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plahọ̑dər, adv. p. kaj peljati (vlačiti), etwas am Boden schleifend ziehen, (tako vlačiti, da plahodra, n. pr. drevo z vejami), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plateníca, f. 1) odžagano drevo, iz katerega deske žagajo, der Sägeblock, (tudi: platanica), zapŠt.; — 2) = breskva, ki se da razklati, kalanka, krojenica, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) ein Leinwandstück, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plèh 2., pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

plẹ̑zati, -zam, -žem, vb. impf. klettern; p. na drevo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podklẹ́stiti, -im, vb. pf. p. drevo, die unteren Äste des Baumes abhauen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podlúpiti, -im, vb. pf. unten schälen: p. drevo, den Baum kränzen (die Rinde in einem Kreise vom Stamme abschälen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben (fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podrǫ́biti 2., -im, vb. pf. 1) einsäumen, Jan. (H.); — 2) p. drevo = podreti, posekati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pógniti, pǫ́gnem, vb. pf. beugen, Mur.; pognjeno drevo, Mur.; glavo p., C.; — pognivši ("pogneši") se držati, eine gebeugte Haltung haben, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pomarȃnčən, -čna, adj. Pomeranzen-: pomarančno drevo, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

posẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. durch Hacken fällen: drevo p.; gozd p., einen Wald abtreiben; — niederhauen, niedermetzeln: nasprotnika, sovražnike p.; — im Wortstreit besiegen: posekal ga je.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

povalíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig wälzen; p. se po travi, sich auf dem Rasen ein wenig wälzen; — niederwerfen, C.; p. travo, das Gras abmähen, Notr.-Z.; drevo p. (fällen), Cig., C., Notr.-Z.; p. koga s konjem, jemanden zu Boden reiten, Cig.; — beschmutzen, C.; — p. se, geboren werden (von Thieren), Z.; — 2) p. kaj, mit einer Walze über etwas fahren: p. proso, Zora; — platten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

povíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, umwickeln; drevo s slamo p.; — einwindeln (fatschen): dete p.; — 2) gebären; dete p.; prvikrat je povila; — 3) durch Winden aufbrauchen; ded je vso zimo prejo vil, pa je ni mogel poviti, Glas.; — 4) koso, nož p. = povihrati, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.-C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prerǫ́biti, -im, vb. pf. 1) anders einsäumen, umrändeln, V.-Cig.; — 2) durchhacken, Dict., Cig., Dol., Notr.; drevo p., einen Baum quer durchhacken, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pričę́liti, -im, vb. pf. mit glatter Querschnittfläche versehen, am Ende glatt ab- oder zuschneiden, absägen: p. drevo, hlod, palico, Cig., Nov., vzhŠt.-C., Podkrnci-Erj. (Torb.); kamen p., einen Stein auf einer Seite glatt behauen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

priklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) durch Beschneiden der Äste zustutzen: drevo p., Cig., Jan.; — 2) mit Ungestüm herbeikommen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pripǫ̑na, f. 1) = to, s čimer se kaj pripenja: die Heftel, Cig.; die Schnur, das Band, C.; der Schuhriemen, C.; — = pripon, der Spannstrick, um die Vorderfüße der Pferde auf der Weide zu fesseln, Cig.; — 2) to, kar se pripne: to, kar se za vozom pripne, da se za njim vleče, n. pr. drevo, da ni treba zavirati, C.; — das Suffix (gramm.), Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prirẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) zuschneiden; — (fig.), jezik v bukvah lepše p., Vod. (Izb. sp.); — 2) durch Schneiden etwas kleiner machen, abstutzen; peroti, drevo p., Cig.; dolgo suknjo in velike hlače p., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

privę́zati, -žem, vb. pf. anbinden; konja na kratko p., das Pferd kurz anbinden; konja za uzdo p. k drevesu; mreže na drevo p.; p. kravi zvonček; p. si predpasnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.-Cig., BlKr.-Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.-Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

razčésniti, -čę̑snem, vb. pf. entzweireißen; strela je drevo razčesnila, Notr.-Erj. (Torb.); — r. se, reißen, zerplatzen; otroče, glej, da se ne razčesneš! Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

razsápəł, -pla, adj. razsaplo drevo, ein eisklüftiger Baum, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

razsę́bniti, -sę̑bnem, vb. pf. auseinandergehen: drevo razsebne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — (pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

rodovȋt, adj. fruchtbar, Meg., Cig., Jan., M., nk., Dol.; rodovito drevo, Trub., Dalm.; rodovita zemlja, mati, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.-Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — (pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz (z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sadǫ́vən, -vna, adj. 1) Frucht-: sadǫ̑vnọ drevo, der Fruchtbaum, Mur.; — Obst-: sadovni ograd, ogr.-C.; — 2) obstreich: letos je sadovno, heuer gibt es viel Obst, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sāgov, adj. Sago-: sagovo drevo, sagova palma, der Sagobaum, die Sagopalme, Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sāgovəc, -vca, m. = sagovo drevo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

samorȃsəłka, f. samoraslo (ne zasajeno) drevo, Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

samorȃstka, f. samorastno drevo: črešnja s. = samorasla črešnja, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

samosẹ̑vəc, -vca, m. 1) die selbstgewachsene Pflanze, (die nicht absichtlich gesäet worden ist), Cig., Jan., Svet. (Rok.); pos. o krompirju, ki se sam zaseje, C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); (o ovsu), Cig.; = samoraslo drevo, Blc.-C.; — 2) eine Art Moorhirse (sorghum halepense), Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sẹ̑nčnat, adj. schattig; s. kraj; senčnato drevo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.-Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.-C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

smúkniti, smȗknem, vb. pf. 1) huschen, schlüpfen, gleiten, schießen; miška smukne v luknjo; veverica smukne na drevo; z roko s. v rokav; — 2) abstreifen: s. brinovice z veje; — s. koga, jemandem einen Streich versetzen, Cig.; smukni ga! Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

spláziti se, -plȃzim se, vb. pf. kletternd, schlüpfend gelangen, verschliefen; deček se splazi na drevo, skozi luknjo; (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

splẹ̑zati 2., -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad (nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.-Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.-Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — (nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.-Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.-DSv.; v šibkem, knapp, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.-Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

švȋgljast, adj. lang und dünn o. schlank: š. človek, švigljasto drevo, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

švigljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her schwingen, fuchteln: z bičem š., C., Z.; — flackern, Jan.; — drevo se šviglja (schwingt hin und her), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

topíti 2., -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.-C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tŕnovka, f. 1) die Dornruthe, der Dornstock; bodeča t.; — 2) neka hruška, katere drevo je trnovo, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Zeisig, Guts.-Cig., Pot.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

urǫ́biti, -im, vb. pf. = posekati: u. drevo, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vẹjàt, -áta, adj. ästig, zweigig, Mur., Cig.; vejato drevo, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vȓhnat, adj. gipfelreich: vrhnato drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vrhovàt, -áta, adj. 1) gipfelreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) mit einer großen, schönen Krone versehen: vrhovato drevo, Cig.; — 3) gegupft, gehäuft voll, Mur., Cig., Jan.; mera dobra, vrhovata, natresena, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vrhovátən, -tna, adj. gipfelig: vrhovatno drevo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vsadíti, -ím, vb. pf. einsetzen, pflanzen; v. drevo; — v. kruh, hlebe v peč, das Brot in den Backofen schieben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. hineinhauen, einhauen; znamenje v. v drevo; v kamen v. kaj, etwas in den Stein hauen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vzgájiti, -gȃjim, vb. pf. aufziehen: n. pr. v. drevo, čebele si matico vzgajijo, vzhŠt., ogr.-C.; — tudi: vzgajíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se (n. pr. na drevo), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

vztíkati se, -tȋkam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se (n. pr. na drevo), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

začŕtiti, -čȓtim, vb. pf. drevo z., t. j. zasekati mu lub, da usahne, Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) vermachen: eine Öffnung, Ritze u. dgl. zuarbeiten, verstopfen, verbauen, verzäunen u. s. w.; z. luknjo, vrzelo, lino; jamo z., zubühnen (mont.), V.-Cig.; z. se, sich verstopfen; luknja se je zadelala; — hineinstopfen: star pisker v krošnjo z., Jurč.; — 2) verzaubern, verhexen, Cig., C.; z. komu, M.; zadelano mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — 3) auf Arbeiten ausgeben: sto goldinarjev z., Cig.; — 4) z. se, werden, entstehen: drevo se zadela, Ravn.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadelati; 1) vermachen, verstopfen; line z. po zimi; — 2) verzaubern; — 3) bilden, ansetzen: kali z., Keime ansetzen, Jan.; drevo sad zadeluje, Ravn.; sad se začne zadelovati, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zahrę́ščati, -ím, vb. pf. zu knistern, zu krachen anfangen, ein Geknister oder Gekrache verursachen, Z.; drevo je padlo in zahreščalo, Fr.-C.; zahreščalo je gori po na pol suhi veji, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zamoríti, -ím, vb. pf. ertödten, abtödten, Jan.; das Wachsthum verhindern o. unterdrücken: smreke zamorijo beli les, ene rastline druge zamore, Cig.; zima zamori zelišča; zamorjeno drevo, Cig.; zamorjeni cvet, Erj. (Izb. sp.); ogenj z., das Feuer tilgen, Cig.; — unschädlich machen: olja naj pije, da si otrov zamori, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zasẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) durch gefällte Bäume versperren, verhauen: pot z., Cig.; — verhegen, C., Z.; — 2) hineinhauen, einhacken; sekiro v drevo z.; — z. se s kremplji v kaj, sich in etwas verkrallen, Cig.; — 3) anhauen, anschlagen: drevo z., den Baum durch Anhauen bezeichnen, Cig.; z. smreko, da bi rajša smolo cedila, Jurč.; — 4) z. se, sich verhacken: mesar se je zasekal, der Fleischer hat beim Hauen die Stücke verdorben, Cig.; — 5) verhacken, zerhacken, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — (fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.-Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

zlẹ́sti 3., -lẹ̑zem, vb. pf. hinaufkriechen: na drevo z.; črez ograjo z.; — (nam. vzl-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žę́genpanj, m. neko drevo, Npes. (Caf)-Pjk. (Črt.); — prim. nem. Segenbaum, Säbenbaum (juniperus sabina), Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žlahtníti, -ím, vb. impf. veredeln, Cig., Jan.; drevo ž., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.