drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste;
oklestiti, podreti, posekati drevo;
splezati na drevo;
stati pod drevesom;
cvetoče, košato, skrivenčeno drevo;
drevo z močnimi vejami;
čiščenje dreves;
omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju3. zastar. jambor, jarbol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) posekati ~; cvetoče ~; star. plug
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó -ésa
s lesnata rastlina z deblom in vejami
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: rodoslovno drevoGLEJ ŠE SINONIM: jambor,
plugGLEJ ŠE: evkaliptus,
evkaliptus,
figovec,
iglavec,
kafrovec,
kafrovec,
kavčukovec,
listavec,
maklen,
mlaj2,
pajesen,
rožičevec,
sikomora,
sliva,
sliva,
višnja,
zmajevec
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
drevo je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevọ̑ -ẹ̑sa s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drévo in dréivo -a s 1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40 2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo [drevọ̑]
samostalnik srednjega spola- drevo
- ralo, plug
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
drevo s, F
118,
ammoniacum, enu
drevú, s'kateriga gummi ſe zidy;
arbor, drivú;
atinia, -ae, vel vulnus, maklen,
drévu;
carchesia, ṡhtriki, inu luknîe na
dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki;
cerasus, drivú;
fagus, bukovu
drevú;
malus, -li, jablon: tudi tú
drivú v'eni barki;
matrix ligni, ſhverṡh
v'driveſſi;
morus, -ri, ena murva,
drivú, murvovu
drivú;
palmosus, -a, -um, polhen palmovih
drivès;
pomum, -mi, ſléherni ſad od
drivès;
prunum, -ni, zveṡhplinu
drevu;
quercus, -us, hráſt,
drivú;
ramale, -lis, ena od
driveſſa odtergana, ali odſeikana veya;
sorbus, -bi, enu oṡkurſhovu
drivú;
succosa arbor, ſozhnu
drivú, muṡgenu
drivú;
trabalis arbor, drivú ṡa bruna;
virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka
driveſſa;
prim. drev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo -esa s 1. drevo:
Vſaku drivu im. ed. ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ ſa tiga volo ta drevu im. ed. ſe ſazhne ſuſhiti ǀ Tu drivu im. ed. nej obeniga hudiga ſadu imela, vener je bila precleta, sakaj nej dobriga imela ǀ is tega prepovedaniga driveſſa rod. ed. ta ſad je bil utergel ǀ de bi vſy ludje ſe imili h' timu driveſſi daj. ed. perblishat ǀ Potle ſò djala Driveſſa im. mn. k' figovimu driveſſu daj. ed. ǀ bosh neshal drivu tož. ed. tiga lebna ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu tož. ed. ǀ kadar bi eden en ſuhu nerodovitnu drevu tož. ed. poſekal ǀ unu figavu dreu tož. ed. je bil Chriſtus preklel ǀ Pogledajte … Tu Dreuù tož. ed. tiga lebna ǀ drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam or. ed. tiga lebna ǀ en dan Driveſſa im. mn. ſo bila ukupaj prishla ǀ ſo djala driveſſa im. mn. k' vinski terti ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa im. mn. rodile ǀ dreveſſa im. mn. ſo polna shlahtniga ſadu ǀ veje is drives rod. mn. ſekajo ǀ bom zhes driveſſa tož. mn. poſtaulena ǀ nam perneſse selishe, roshize, driveſsa tož. mn., inu ſad ǀ v' mei uſimi driveſſami or. mn. ſi je isvolil to vinsko tarto 2. jambor:
jadra reſtarga, drevu tož. ed. polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe → drev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo -esa
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo sam. s ♦ P: 32 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó -ésa s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó -ésa s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo s
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo s
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo ► dˈrivuː dˈrėvaː in dˈrėːvȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čebélje drevó -ega -ésa s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevo.. prvi del podr. zlož. drevomér, drevoréd, drevoslôvje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó kragúljčkov -ésa -- s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drevó življênja -ésa -- s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
evolucíjsko drevó -ega -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
filétsko drevó -ega -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
filogenétsko drevó -ega -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
judeževPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog judeževa judeževo pridevnikIZGOVOR: [júdežeu̯], ženski spol [júdeževa], srednji spol [júdeževo]
ZVEZE: judeževo drevo
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
odločítveno drevó -ega -ésa s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
palmino drevo [pȃlmino drevọ̑]
samostalniška zveza srednjega spoladrevo palma, palmovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
razvójno drevó -ega -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Rešeno drevo, rešeni lesZanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
zvenéče drevó -ega -ésa s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
življênjsko drevó prebiválstva -ega -ésa -- s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.