droben -bna prid. droben: Vitalis ſe pusti na drobne tož. mn. m piſilze reſekat ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne tož. mn. m Koſse reſekat ǀ Salamon ga je bil sapovedal nadrobne +tož. mn. m koſse reſsekat ǀ na drobne tož. mn. m piſilze yh s' ſobmij reſtarga ǀ peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli, inu nadrobne +tož. mn. m koſse resbili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

fajn nepreg. prid. fin, imeniten: letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.