Tiskanje

brázda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brazgotína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brinovi drozg

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brinovka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cikec ► ˈcikac -kca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíkniti cȋknem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíkovt cíkovta samostalnik moškega spola [cíkou̯t]

iz zoologije večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: drozg

ETIMOLOGIJA: iz cikati ‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...

cíkovt -a m (ȋ)
zool. drozg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devetovížnik -a m (ȋ)
star. drozg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózd -a m (ọ̑)
star. drozg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózd -a m živ. (ọ̑) pokr. drozg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drọ̑zd – glej drọ̑zg

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drǫ̑zəg, -zga, m., pogl. drozg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]

1.

večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt

2.

iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae

STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...

drózg -a m (ọ̑)
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu: drozg prepeva, žvižga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózg -a m živ. (ọ̑) ~ prepeva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózg -a m

večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkastobelem trebuhu

SINONIMI:

zool. cikovt, star. devetovižnik, knj.izroč. drozd

GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

drọ̑zg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg1 [drȍzg] samostalnik moškega spola

grozdne ali oljne tropine

PRIMERJAJ: tropina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg2 [drọ̑zg] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

drozg m, F3, drusg, turdus; turdus, -di, brinîouka, druṡg; brinîouka, druzg, turdus, -i

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg -a m drozg: nej ſo drusgi im. mn., temuzh ſo kuſsi ǀ bodio kuſsi, ali drusgi im. mn., gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu rod. mn. ǀ neposnash kuſse od drusgu rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg sam. m ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg -a (druzg) samostalnik moškega spola

večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu; SODOBNA USTREZNICA: drozg

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg m

geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drozg gl. cikec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drózga drózge samostalnik ženskega spola [drózga]

zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje, namenjeno za predelavo v alkoholno pijačo

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dròzga ‛žlindra’ < pslov. *drozga ‛nekaj zmečkanega, zmečkano sadje’, iz ide. baze *dherh2-gh- ‛motna usedlina, tropine’, tako kot star. litov. dragės, stprus. dragios ‛droži’, lat. fracēs, stnord. dregg ‛droži’ - več ...

drozna

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drožga

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dršča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

druzg, druzgik gl. drozg drozgek

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grȍzd -ózda m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Kako je nastalo ime »Drozgobrad«

Sem študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in pri predmetu uvod v književnost iščemo odgovor na naslednje vprašanje: Kakšen je izvor besede 'drozgobrad'?Beseda izhaja in pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm in me zanima kako je nastala. Sklepam da gre za sestavljenko, če pa bi mi lahko povedali še kaj več, bi bila zelo vesela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sedẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sẹ́sti sẹ̑dem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tropina [tropína] samostalnik ženskega spola

grozdne tropine
usedlina pri taljenju

PRIMERJAJ: drozg1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani

ukléščiti se

priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego:

deblo se je ukleščilo med skale

noga se mu je ukleščila v špranji

♦

med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu

ukléščen

-a -o:

med razbitine avtomobila ukleščen voznik

ukleščena kila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.