cíkovt -a m (ȋ) zool. drozg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
devetovížnik -a m (ȋ) star. drozg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drózd -a m (ọ̑) redko drozg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drózg -a m (ọ̑) večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu: drozg prepeva, žvižga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom;
ukleščiti roko, zapestje;
z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati;
ukleščiti koga med kolena;
brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več straniukléščiti se priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji
♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu
ukléščen -a -o: med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.