drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga] 1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drózg -a m (ọ̑) večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu: drozg prepeva, žvižga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drózg -a m živ. (ọ̑) ~ prepeva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drózg -a
m večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkastobelem trebuhu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
drọ̑zg -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg1 [drȍzg]
samostalnik moškega spolagrozdne ali oljne tropine
PRIMERJAJ: tropina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg2 [drọ̑zg]
samostalnik moškega spolaptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
drozg m, F
3,
drusg, turdus;
turdus, -di, brinîouka,
druṡg; brinîouka,
druzg, turdus, -i
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg -a m drozg:
nej ſo drusgi im. mn., temuzh ſo kuſsi ǀ bodio kuſsi, ali drusgi im. mn., gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu rod. mn. ǀ neposnash kuſse od drusgu rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg sam. m ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg -a (druzg) samostalnik moškega spola večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu; SODOBNA USTREZNICA: drozg
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
drozg gl.
cikec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brinovi drozg
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.