Akvino zemljepisno lastno ime
de Akvino cit. pril. osebno lastno ime
Akvinski:
Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
družina -e ž družina:
imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa, inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed. ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k' ſpuvidi k'pridigi pelal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
hoštarija -e ž gostilna:
O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
hoštir -ja m gostilničar:
na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek, na tem drugem en hoshter im. ed. ǀ pride hoshter im. ed. s' Sheno, ter yh ubyeta ǀ Tudi vy Hoshtery im. mn. bote mogli rajtingo dati ǀ Sprizhat meni morio kopzy, inu hoshtery im. mn., kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče); → hostir, → oštir. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitārius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
zvon -a m zvon:
kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.