agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
brájev glej Braillev, Braillov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] 1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár] kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čísto prislov [čísto] tudi [čistó] 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični] 2. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv
3. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden
STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski] 3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni] 3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski] ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
heráldični heráldična heráldično pridevnik [heráldični] ETIMOLOGIJA: ↑heraldika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
homofobíja homofobíje samostalnik ženskega spola [homofobíja] odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homophobia, iz ↑homo(seksualec) + ↑fobija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje] 1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje ETIMOLOGIJA: ↑kegljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] ETIMOLOGIJA: ↑kegljač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče] STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: ↑kinologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca] 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca] 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
2. skupina jezdecev na konjih2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece na določenem območju
3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konjeníštvo konjeníštva samostalnik srednjega spola [konjeníštvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z rejo in dresuro konj, urjenjem jezdecev, organizacijo tekmovanj s konji1.1. šport, pri katerem se tekmuje s konji
ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konjerêjec konjerêjca samostalnik moškega spola [konjerêjəc] kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑konjereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konjerêjski konjerêjska konjerêjsko pridevnik [konjerêjski] ETIMOLOGIJA: ↑konjereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza] 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks4.1. taka priprava, navadno kot del druge
5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela. ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kozjerêjski kozjerêjska kozjerêjsko pridevnik [kozjerêjski] ETIMOLOGIJA: ↑kozjereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kúnec kúnca samostalnik moškega spola [kúnəc] 1. zajcu podoben sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: zajec 1.1. meso te živali kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: poskusni kunec ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto prek bav. nem. Küniglein, srvnem. kuniglīn, küniclīn iz lat. cunīculus ‛kunec, zajec’, domnevno iz iber. - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón] 1. ekspresivno maček, zlasti večji
2. ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten
3. ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja
ETIMOLOGIJA: ↑maček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oratórij oratórija samostalnik moškega spola [oratóri] 1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno-instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, izvedena navadno brez igranja, scene
2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija
3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oratorium iz lat. ōrātōrium ‛molilnica’, iz ōrāre ‛moliti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški] 2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik [pôu̯harski] ETIMOLOGIJA: ↑polhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prašičerêjec prašičerêjca samostalnik moškega spola [prašičerêjəc] kdor se ukvarja z rejo prašičev, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑prašičereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prašičerêjski prašičerêjska prašičerêjsko pridevnik [prašičerêjski] ETIMOLOGIJA: ↑prašičereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pŕvopristópnik pŕvopristópnika samostalnik moškega spola [pə̀rvopristópnik] 1. kdor prvi osvoji vrh gore, prepleza plezalno smer1.1. kdor prvič osvoji vrh gore
2. ekspresivno kdor prvič kaj izkusi, se česa loteva
ETIMOLOGIJA: iz prvi pristop
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rodoslôvni rodoslôvna rodoslôvno pridevnik [rodoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑rodoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zmájarka zmájarke samostalnik ženskega spola [zmájarka] športnica, ki se ukvarja z zmajarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑zmajar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.