drúštvo -a s (ȗ)
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, športno, turistično društvo; društvo pisateljev / Društvo prijateljev mladine
♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drúštvo -a s (ȗ) ustanoviti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drúštvo -a s
organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilihpojmovnik
SINONIMI:
zastar. druščina, ekspr. društvece
GLEJ ŠE SINONIM: družba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024

drȗštvo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

društvo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

društvo s, F4, contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; convictus, -ctus, po ordnungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; socialiter, po pravim druṡhtvu; societas, druṡhtvu, tovariṡhtvu, tovarṡhtvu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

društvo sam. s ♦ P: 5 (TL 1561, KPo 1567, TT 1577, TT 1581-82, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

društvo -a (društvu) samostalnik srednjega spola
skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drúštvo -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

društvo s

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

društvo ► dˈruštvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Dramátično drúštvo -ega -a s, stvar. i. (á ȗ) zgod. |prva slovenska gledališka organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dramátično drúštvo -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo inženírjev in téhnikov -a ~ ~ ~ s, stvar. i. (ȗ í ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo národov -a ~ s, stvar. i. (ȗ á) zgod. |evropska organizacija držav|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo novínarjev Slovénije -a ~ ~ s, stvar. i. (ȗ ȋ ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo slovénskih knjíževnih prevajálcev -a ~ ~ ~ s, stvar. i. (ȗ ẹ́ ȋ ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo slovénskih líkovnih umétnikov -a ~ ~ ~ s, stvar. i. (ȗ ẹ́ ȋ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drúštvo slovénskih pisáteljev -a ~ ~ s, stvar. i. (ȗ ẹ́ ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Društvo Škuc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Društva Škuc samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
organizacija
IZGOVOR: [drúštvo škúc], rodilnik [drúštva škúc]
PRIMERJAJ: Škuc

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Gimnastično društvo Zelena jama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gimnastičnega društva Zelena jama samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
društvo
IZGOVOR: [gimnástično drúštvo zelêna jáma], rodilnik [gimnástičnega drúštva zelêna jáma]
PRIMERJAJ: Zelena jama

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Kako pišemo besedo »Matica« v imenu »Planinsko društvo Ljubljana matica«?

Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

»Klub alumnov« ali »društvo alumnov« in vprašanje velike oz. male začetnice

Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

planínsko drúštvo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prostovoljnega gasilskega društva Šenturška Gora samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
društvo
IZGOVOR: [prostovól’no gasílsko drúštvo šentúrška gôra], rodilnik [prostovól’nega gasílskega drúštva šentúrška gôra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slavístično drúštvo Slovénije -ega -a ~ s, stvar. i. (í ȗ ẹ́) |društvo slavistov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slovénsko farmacévtsko drúštvo -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Zapis »kulturno-umetniško društvo«

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

žena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
žene samostalnik ženskega spola
zakonska partnerka
starinsko ženska
IZGOVOR: [žêna], rodilnik [žêne] tudi [žené]
BESEDOTVORJE: ženin
ZVEZE: žalik žena, dan žena/žensk, društvo, aktiv kmečkih, podeželskih žena

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Število zadetkov: 30