bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka] iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu) ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] 1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški] 1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje1.1. ki kaže, izraža tako različnost
2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: ↑čudak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga] 1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ênostárševski ênostárševska ênostárševsko pridevnik [ênostáršeu̯ski] ki je v zvezi s skupnostjo, ki jo sestavlja en starš in njegov otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: iz en starš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc] sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski] ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hétero hétero hétero pridevnik [hétero] 1. manj formalno ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualni, neformalno straight
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hetero, okrajšano iz ↑heteroseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
heteroseksuálni heteroseksuálna heteroseksuálno pridevnik [heteroseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: manj formalno hetero, neformalno straight
2. kot samostalnik v obliki heteroseksualni, heteroseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
istospôlni istospôlna istospôlno pridevnik [istospôlni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, manj formalno homo
2. kot samostalnik v obliki istospolni, istospolna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualec, homoseksualni
ETIMOLOGIJA: iz isti spol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát] 1. iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW1.1. moč motorja vozila, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
korálnica korálnice samostalnik ženskega spola [korálnica] 1. morska riba navadno živih barv, ki živi ob koralnih grebenih; primerjaj lat. Pomacentridae
2. strupena kača z obročastimi vzorci rdeče, rumene in črne barve; primerjaj lat. Elapidae
3. iz botanike nizka okrasna rastlina z drobnimi listi in majhnimi oranžno rdečimi plodovi; primerjaj lat. Nertera granadensis
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. coral snake iz ↑korala
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lípovka lípovke samostalnik ženskega spola [lípou̯ka] 1. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: majnica, španski bezeg
2. iz botanike drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi; primerjaj lat. Tiliaceae
ETIMOLOGIJA: ↑lipa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka] 1. manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni
2. iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae
ETIMOLOGIJA: ↑makov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni] 2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej ↑matriarhat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje] 1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med
2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost
3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
ETIMOLOGIJA: ↑mediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako ETIMOLOGIJA: ↑miš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica] 1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
2. odzvati se na klic, poziv
3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil. ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
óma óme samostalnik ženskega spola [óma] neformalno, štajersko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Oma - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ovčárstvo ovčárstva samostalnik srednjega spola [ou̯čárstvo] dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc; SINONIMI: ovčereja
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
patriarhálni patriarhálna patriarhálno pridevnik [patrijarhálni] 1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni v katerem imajo vodilno vlogo moški1.1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni ki kaže, izraža miselnost, nazor, da imajo vodilno vlogo moški
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. patriarchalis, iz ↑patriarh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát] 1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] 1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh FRAZEOLOGIJA: spati kot polh ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] 1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga] 1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: enorog
2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela
3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat. Monodon monoceros
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑rog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
stríčev stríčeva stríčevo pridevnik [stríčeu̯ stríčeva stríčevo] ETIMOLOGIJA: ↑stric
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
varója varóje samostalnik ženskega spola [varója] 1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza 1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroa, po rimskem učenjaku Marku Terenciju Varu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati] ETIMOLOGIJA: ↑večerja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [wrésovka] iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae
ETIMOLOGIJA: ↑vresa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.