drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drügàč tudi drügàči prisl. drugače: nikai nei drügacs, kako te erjujoucſi Oroſzlány TF 1715, 43; koteri pak drügacſi vcſi ali ſivé TF 1715, 27; hodi, nei drügacs, kako te erjuocſi oroſzlány SM 1747, 42; i ráj bi drügacs csinio KŠ 1771, 437; drügacsi, nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; drügacs ga fticsi gori pozoblejo KM 1790, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač prisl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač* prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač prislov izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač gl.
drugače
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
drugač* -a -e pridevnik ki se po lastnostih razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.