drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavidrúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za plemev drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
alíneja -e ž (í) druga ~ člena 3 drugi odstavek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
álter égo ~ -a m (ȃ ẹ̑) izobr. biti pisateljev ~ ~ |drugi jaz|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Ánglo-Američáni -ov m mn. (ȃ-ȃ) |angleška in ameriška vojska v drugi svetovni vojni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..árh drugi del podr. zlož. (ȃ) člov. 'vršilec' hierárh, patriárh, monárh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
brimêr -ja m z -em (ȇ) |drugi mesec v času francoske revolucije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..bus drugi del podr. zlož. |avto| ávtobus, kómbibus, trólejbus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drúgič1 drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) |ob drugi priložnosti|: Zdaj ne morem, pridem kdaj ~; ~ pa pridite ob pravem času
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drúgokategórnik -a m, člov. (ú/ȗọ̑) šah. žarg. |tekmovalec v drugi kategoriji|drúgokategórnica -e ž, člov. (ú/ȗọ̑) šah. žarg.drúgokategórničin -a -o (ú/ȗȏ) šah. žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drúgoligáš -a m z -em živ. (ú/ȗá) šport. žarg. |tekmovalec v drugi ligi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..emíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |krvnost| anemíja, levkemíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vseêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkratiêno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fág drugi del podr. zlož. (ȃ) |žreti, požirati| živ. 'vršilec' antropofág, bakteriofág
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fagíja drugi del podr. zlož. (ȋ) ʻdejanjeʼ antropofagíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fêr drugi del podr. zlož. (ȇ) |nositi| kalorifêr
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fer drugi del podr. zlož. |nositi| Lúcifer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..ficírati drugi del podr. zlož. (ȋ) |delati, narediti| elektrificírati, rusificírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fikácija drugi del podr. zlož. (á) |delati, narediti| elektrifikácija, rusifikácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fikácijski -a -o in ..fikacíjski -a -o drugi del podr. zlož. (á; ȋ) elektrifikácijski, fortifikácijski in elektrifikacíjski, fortifikacíjski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fíl drugi del podr. zlož. |ljub, drag| bibliofíl, rusofíl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..filíja drugi del podr. zlož. (ȋ) bibliofilíja, hemofilíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fít drugi del podr. zlož. (ȋ) |rastlina| gametofít, saprofít, sporofít
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fób drugi del podr. zlož. (ọ̑) |strah| germanofób, klavstrofób
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fobíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |strah| germanofobíja, klavstrofobíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fón drugi del podr. zlož. (ọ̑) |glas| gramofón, magnetofón, telefón
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..foníja drugi del podr. zlož. (ȋ) |glas| polifoníja, radiofoníja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..fór -ja drugi del podr. zlož. (ọ̑) |nositi| hidrofór, semafór, termofór
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..gamíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |zakon| monogamíja, poligamíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..gén drugi del podr. zlož. |rod| glikogén, antropogén
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..geníja drugi del podr. zlož. (ȋ) |nastanek| embriogeníja, geogeníja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..génski drugi del podr. zlož. (ẹ̑) glikogénski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
-gígabájten -tna -o drugi del podr. zlož. (ȋȃ) 500-gígabájten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..gnozíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |(spo)znanje| geognozíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..gón drugi del podr. zlož. (ọ̑) |kot, ogel| poligón
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..gráf drugi del podr. zlož. (ȃ) |pisati, risati| biográf, geográf, telegráf
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..grafíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |..pis, ..pisje| biografíja, geografíja, telegrafíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..grám drugi del podr. zlož. (ȃ) |pismenka| diagrám, telegrám
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..hípsa drugi del podr. zlož. (ȋ) |vrh, višina| izohípsa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Jánez Pável II. -a -vla ~ [drúgi -ega] m, oseb. i. (á ȃ ú) |papež|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
jútro1 -a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u, redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
krájina -e ž (á; ȃ) drugi del dvobesednih zem. i.: Bela ~; Suha ~; zgod. Vojna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..lít drugi del podr. zlož. (ȋ) |kamen| eolít, monolít, tonalít
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..líza drugi del podr. zlož. (ȋ) |razkroj| analíza, elektrolíza, hidrolíza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..ljúbje drugi del podr. zlož. (ȗ) gostoljúbje, koristoljúbje, samoljúbje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..lóg drugi del podr. zlož. (ọ̑) biológ, psihológ
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..logíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |beseda, veda, nauk| antropologíja, biologíja, dialektologíja, tipologíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..mán drugi del podr. zlož. (ȃ) |norost, strast| erotomán, kleptomán, megalomán, tabletomán; anglomán, grekomán
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..maníja drugi del podr. zlož. (ȋ) |norost, strast| alkoholomaníja, citatomaníja, kleptomaníja, megalomaníja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..méter -tra drugi del podr. zlož. (ẹ́) |merilo| barométer, termométer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..mórfen -fna -o drugi del podr. zlož. (ọ̑) |oblikoven| antropomórfen, idiomórfen; alomórfen, dimórfen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
néorealízem -zma m, pojm. (ẹ̑í) |realizem po drugi svetovni vojni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
notificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; notificíranje (ȋ) |uradno sporočiti drugi državi|: kaj ~ spremembo predsednika države
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Nôva zavéza -e -e ž, stvar. i. (ó ẹ̑) |drugi del Svetega pisma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..oním drugi del podr. zlož. (í) |ime| antroponím, hidroním, toponím
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..onimíja drugi del podr. zlož. (ȋ) ʻvedaʼ antroponimíja, hidronimíja, metonimíja, toponimíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..pát drugi del podr. zlož. (ȃ) |bolezen, strast| homeopát, nevropát, psihopát, telepát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..patíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |bolezen, strast| homeopatíja, logopatíja, psihopatíja, telepatíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pòd.. predp. obr. (ȍ) |nižji, drugi| pòdodbòr, pòddiákon, pòdpritlíčje; pòdčástnik, pòdžupàn, pòdpovpréčen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
porèk -éka m (ȅ ẹ́) jezikosl. |drugi del velike povedi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sicèršnji -a -e (ȅ) ravnati v nasprotju s ~imi navadami; neobč. športni in ~ tisk drugi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..skóp drugi del podr. zlož. (ọ̑) |gledati| diaskóp, endoskóp, horoskóp, mikroskóp, teleskóp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..skòp drugi del podr. zlož. (ȍ) |gledati| teleskòp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o oblekoslábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emuslábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~eslábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~egaslábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~egana slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugislabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..slôvec -vca drugi del podr. zlož. (ȏ) družboslôvec, naravoslôvec, jezikoslôvec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..slôvje drugi del podr. zlož. (ȏ)
1. 'veda, nauk' družboslôvje, narečjeslôvje, prirodoslôvje
2. 'prostor, mesto' bogoslôvje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sôsed -éda in sósed -éda m, člov., im. mn. sosédje tudi sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) pomagati ~om; ~ iz šolske klopi; poud. Triglav in njegovi ~je |sosednje gore|; publ. dobri stiki z vsemi ~i s sosednjimi državamisoséda -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) klepet s ~o; poud. Šola in tovarna sta ~i |stojita druga ob drugi|; publ. uvoz iz naše ~e iz sosednje države
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
spét3 člen. (ẹ̑)
1. izvzem. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo
2. poudar. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sréčati -am dov. -an -ana; sréčanje (ẹ̑) koga/kaj ~ soseda na ulici; šalj. ~ Abrahama |dočakati petdeset let|; publ. Te lastnosti ~amo tudi pri drugih dvonožcih imajo tudi drugi dvonožcisréčati se -am se (ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z več ljudmi istega poklica; Avtomobila se tu ne moreta srečati; Državnika sta se tokrat prvič srečala; publ. ~ ~ s težavami imeti težave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..stát drugi del podr. zlož. (ȃ) |stati| aerostát, heliostát, reostát, termostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..stòp drugi del podr. zlož. (ȍ) četverostòp, dvostòp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..téka drugi del podr. zlož. (ẹ̑) |škatla, shramba| apotéka, bibliotéka, diskotéka, kartotéka, vinotéka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tèmveč tudi temvèč drugi del prir. vez. (ȅ; ȅ)
1. protiv. ne — temveč ver. Ne vpelji nas v skušnjavo, ~ reši nas hudega
2. stopnj. ne samo/le — temveč tudi Ni je samo užalil, ~ tudi udaril; Je ne le odločen, ~ tudi izredno potrpežljiv človek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..típ drugi del podr. zlož. (ȋ) |udar, vtisk, posnetek| arhetíp, ekotíp, stereotíp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..tipíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |udar, vtisk, posnetek| fototipíja, dagerotipíja, monotipíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..tomíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |rez(anje)| anatomíja, lobotomíja, trikotomíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
topljênec -nca m s -em snov. (é) kem. |v drugi snovi topljiva snov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trípíčje -a s (ȋȋ) jezikosl. tri pike (ena ob drugi) ‹...›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..trofíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |hrana| atrofíja, distrofíja, hipertrofíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Úlrik II. -a ~ [drúgi -ega] m, oseb. i. (ȗ ú; ȗ ȗ) |celjski grof|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..va.. drugi del glag. prip. zasekávati, poigrávati se; ozelenévati, vidévati; dozdévati, prizadévati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zaklepáj -a m z -em (ȃ) |drugi del oklepaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..záver drugi del podr. zlož. (á) |kuščar| brontozáver, dinozáver, tiranozáver
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..zóf drugi del podr. zlož. (ọ̑) |učen, moder| filozóf, teozóf
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
..zofíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |modrost, učenost| antropozofíja, filozofíja, teozofíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zópet2 člen. (ọ̑)
1. izvzem., neobč. spet: Nekateri so bili za odločen nastop, drugi ~ niso hoteli tvegati
2. poudar., v vezniški rabi Nekateri uživajo v lepi naravi, ~ drugi v domači hrani; Samo delati pa ~ ne moremo |vendar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bàrt1 bárta m (ȁ á) star. priti drugi ~ drugikrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bístveno2 povdk. (ȋ) ~ je, da vztrajate pri svojem; Kaj drugi mislijo o tem, ni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
črkopís -a m (ȋ) bohoričica in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dljè primer. prisl. (ȅ)
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drožíti -ím nedov. drôži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drožênje (í/ȋ í) |z drogom poganjati|: kaj ~ splav na drugi breg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
drúg1 -a m, dv. drugôva/drúga -ôv; mn. drugôvi/drúgi -ôv člov. (ȗ) star. tovariš, prijatelj; družabnik; poud. zakonski ~ |mož|drúga -e ž, člov. (ú; ȗ) star. tovarišica, prijateljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenicedvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajodvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eksistírati -am nedov. -ajóč; eksistíranje (ȋ) biti, obstajati: ~ajo še drugi svetovi; poud.: težko ~ |živeti, shajati|; Ta problem zanj sploh ne ~a |ga ne pozna, prizna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
eksót -a m, im. tudi eksótikum, mn. izobr. eksótika -ik s (ọ̑) |rastlina, žival iz eksotičnih dežel|: palme, oleandri in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
elemènt -ênta m (ȅ é) ~a kisik in vodik (prvini); voda in drugi naravni ~i; realistični ~ literarnega dela; pomemben ~ v proizvodnji dejavnik; člov., slabš. protidržavni ~i |člani družbe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
idr. okrajš. in drugi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ízem ízma m (í) žarg. |smer|: futurizem, ekspresionizem in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izigráti -ám dov. izigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ soigralca pri igri ukaniti; ~ upnike prevarati; igr.: ~ srce, aduta; izigrati koga/kaj proti komu/čemu ~ eno stranko proti drugi; izigrati koga za kaj ~ državljane za pravico dvojezičnosti ogoljufati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izročênec -nca m z -em člov. (é) pravn. ~ drugi državiizročênka -e ž, člov. (é) pravn.izročênčev -a -o (é) pravn.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kategoríja -e ž (ȋ) pripadati drugi ~i |skupini, vrsti, razredu|; raziskovati literarne ~e |osnovne pojme|; pripadnost skupini kot posebna sociološka ~ |sociološki pojem|; neobč. nekdanje ~e delovanja |načini|; publ.: značilnosti družbenih kategorij plasti; uvrščati se v ~o malih narodov med male narode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kožekrílec -lca m s -em živ. (ȋ) sršeni, ose in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kŕn -a m (ŕ)
1. ~ noge štrcelj; ~ pri čolnu krma
2. jezikosl. |s krnitvijo nastala beseda|: izem, Iča in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mànj3 mer. prisl. (ȁ)
1. ~ domač, vreden; ~ kot deset; biti bolj znanstvenik, ~ pedagog; malo prodajati, še ~ kupovati; čedalje ~; čim ~; bolj ali ~; nekaj več, nekaj ~
2. poud., v nikalnih stavkih Drugi dokazi niso nič ~ tehtni |so prav tako, enako tehtni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
méšanec -nca m z -em člov. (ẹ́) mestici, mulati in drugi ~i; živ. pes ~méšanka -e ž, člov. (ẹ́)méšančev -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mírno1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati; ~ dihati; odgovarjati mirnejše kot drugi; poud.: Le ~, nikar se ne prenagli |ne hiti|; ~ lahko rečem, da se je stanje izboljšalo |z gotovostjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
načín -a m (ȋ) ~ zdravljenja; ~i gibanja; ●strojni ~ izdelave strojna izdelava; najti najboljši ~ za rešitev problema; spoznati koga po ~u govorjenja po govorjenju; kuhar. špageti na milanski ~ po milansko; jezikosl. glagolski ~ tvornik; na drug, tak ~ drugače, tako; delati kaj na enak ~ kot drugi enako; Na noben ~ ne stori tega nikakor; Na vsak ~ je nekaj narobe vsekakor, prav gotovo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
naokóli1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okoli: Nekateri so šli po bližnjici, drugi ~; gledati ~; Več ur ~ ni hiš; Vse ~ je uničeno |povsod|; neknj. pog. Pridite kaj ~ na obisk
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
natís -a m, pojm. (ȋ) dati besedilo v ~; števn. drugi ~ romana |druga izdaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
navéza -e ž (ẹ̑) biti drugi v ~i; preplezati smer v dveh ~ah; politična ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
navsezgódaj mer. čas. prisl. (ọ̑) poud. |zelo zgodaj zjutraj|: Odpotovali bodo jutri ~; Drugi dan ~ so bili že na delu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
nekatéri2 -a -o tudi nekatêri -a -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ tuj človek je prespal pod našo streho; Ob bolnem otroku je prečula ~o nočnekatéri -ega tudi nekatêri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ je pri nas dobil jesti in streho nad glavonekatéra -e tudi nekatêra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikatera: ~ je v zavetišču našla drugi dom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
newtonov in Newtonov -a -o [njút] (ȗ) fiz. drugi ~ zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
níz -a m (ȋ) ~ biserov; neobč.: ~ utrdb nad dolino vrsta; drugi ~ nalog skupina; publ. ~ dejstev |več, veliko|; geom. ~ točk; jezikosl. naslonski ~; šport. izgubiti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oblèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ zemeljske krogle; števn. drugi ~ vesoljca okrog zemlje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
odplávati -am dov. odplávanje (ȃ) ~ na drugi breg; poud. Odplavala je iz sobe |lahkotno odšla|; šport. žarg. odplavati kaj ~ razdaljo preplavati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
párkljar -ja m s -em živ. (ȃ) nestrok. govedo in drugi ~i |strok. sodoprsti kopitarji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
plán1 -a m (ȃ) narediti ~ načrt; finančni ~; letni ~; ~ mesta zemljevid; film. prvi, drugi, veliki ~; poud. hoteti biti v prvem ~u |v ospredju, prvi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
plazílec -lca [u̯c] m s -em živ. (ȋ) kače in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
polív -a m, pojm. (ȋ) ~ jedi s kremo; snov. omake in drugi ~i; števn. ~i s hladno in mlačno vodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pôlizdélek -lka [ou̯] m (ȏẹ̑) usnje in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pôlprevódnik -a [u̯p] m, snov. (ȏọ̑) elektr. silicij in drugi ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
poríniti -em dov. porínjen -a; porínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avto; ~ smučarja, da pade; knj. pog. poriniti koga v kaj Drugi so me porinili v to spravili; poriniti komu kaj knj. pog. ~ kupcem slabo blago dati, ponuditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
predgôvor -a m (ȏ) ~ k drugi izdaji knjige
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prêj prisl. (ȇ)
1. čas. Danes je prišel ~ domov; Pridi malo ~; priti na cilj ~ kot drugi; ~ premisli, preden se odločiš; knj. pog. ~ se je pisala Dolinar pred poroko
2. mer. Verjela je ~ prijateljem kot domačim; ~ bi se dal zapreti, kakor da bi koga izdal; poud. biti vse ~ kot prijazen |biti neprijazen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
preselíti -sélim dov.; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ̑) koga/kaj ~ otroka v večjo sobo; ~ rastlino na drugo gredopreselíti se -sélim se (í/ȋ ẹ̑) ~ ~ v mesto; omilj. ~ ~ na drugi svet |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pridružítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ ozemlja drugi državi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
priključítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ ozemlja drugi državi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
priletéti -ím dov. priletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič je priletel na okno; poud.: Vsi so prileteli iz hiše |pritekli, prihiteli|; Priletel je še drugi udarec |zadel ga je|; prileteti na kaj ~ ~ glavo in se ubiti; Mačka je priletela na noge
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pritegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -át, -án -ána; pritegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ladjo k pomolu; Taki pogovori me ne ~ujejo; pritegovati koga/kaj k/h komu/čemu ~ študente k raziskovalnemu delu; pritegovati komu/čemu Zapel je, drugi pa so mu pritegovali |se pridruževali petju|; neobč. ~ javnemu mnenju pritrjevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pritézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritézanje (ẹ́; ẹ̑) neobč. pritegovati: koga/kaj ~ mrežo k obali; pritezati komu/čemu Zapeli so, drugi pa so jim začeli ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
slálom -a m, pojm. (ȃ) tekmovati v ~u; ~ s kanuji; šport. žarg. voziti drugi ~ drugo vožnjo slaloma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sortimènt -ênta m (ȅ é) ~ oblačil izbira, zaloga; hlodi, drva in drugi ~i |gozdni, žagarski izdelki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sovrážnik -a m, člov. (ȃ)
1. ne imeti ~ov; osebni ~; poud. zagrizen ~ |zelo hud|; ~ domovine; ~ omahljivosti; spopad s ~om
2. nečlov., poud. |kar povzroča težave, škodo|: Brezdelje je ~ uspeha; suša in drugi ~i kmetijstvasovrážnica -e ž, člov. (ȃ)sovrážničin -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tačàs čas. prisl. (ȁ) pešaj.: Živeli so skromno, a ~ se niso pritoževali takrat; Nekateri so šli na izlet, drugi so se ~ zabavali medtem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tačàs ko podr. vez. zv. (ȁ) v časovnih odvisnikih ~ ~ je spal, je morala biti tišina medtem ko, takrat ko; ~ ~ je eden kosil, je drugi grabil in nakladal medtem ko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
takísto kaz. nač. prisl. zaim. (ȋ) star.: Pomagal sem vam, zdaj pa ~ delate z menoj tako; Tudi drugi mislijo ~ kot mi prav tako, enako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
takó1 kaz. nač. prisl. zaim. (ọ̑) ~ stoj; ~ navzkriž naloži polena; ~ lepa kot Marija; ~ kot še nikoli; ~ kakor on mislijo tudi vsi drugi; Vede se ~ kakor kaka princesa; Delali boste ~, kakor jaz hočem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tákten2 -tna -o (ȃ) glasb.táktni -a -o (ȃ) drugi ~ del
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trgatísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njemtísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tólikanj kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) star.
1. toliko: Drugi niso naredili ~ kot mi; Žal ji je bilo, da mu je ~ zaupala
2. To ni bilo ~ zanimivo za vse tako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tólikokrat kratn. prisl. (ọ̑) Vajo je ponovil desetkrat. Drugi niso zmogli ~; Kolikorkrat je poskusil, ~ mu je spodletelo; poud. ~ smo bili skupaj |večkrat, mnogokrat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zaporédoma nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) Ob Ljubljanici so ~ stale stojnice; Najprej je odšel poveljnik, za njim pa ~ drugi; zapeti več pesmi ~; izvoljen trikrat ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zavéznik -a m, člov. (ẹ̑) ~ revežev; nečlov. Velika Britanija in drugi ~i; poud. Tema je bila ~ tihotapcev |jih je varovala|zavéznica -e ž, člov. (ẹ̑)zavézničin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zdávnaj čas. prisl. (á)
1. Njihovi uspehi so ~ minili; To smo opazili že ~; Nekoč ~ sva se srečala
2. Drugi že ~ spijo, on pa še vedno piše; Od ~ mu je všeč; poud. Ogledali so si veliko stvari, čeprav še ~ ne vseh |nikakor ne, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.