dúplast -a -o prid. (ú) ki ima duplino, duplo: duplasta vrba;
duplasto deblo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dúplast -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
duplína -e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi;
skalna, zemeljska duplina
♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
figurálni pánj -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pomȃljati, -am, vb. impf. ad pomoliti; 1) hervorrecken, hervorstrecken; jezik p., C.; roke p. komu, jemandem die Hände entgegenstrecken, Jan., C.; — p. se, zum Vorschein kommen, auftauchen, hervorgucken, Cig. (T.); zeleni vrti se izmed hiš pomaljajo, Navr. (Let.); — 2) ragen: jezik pomalja v ustno duplino, Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
požókati -am dov. (ọ́ ọ̄) nar. podrezati1,
pobrskati: požokati s palico v duplino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žlámborast in žlámborjast -a -o prid. (á) star. ki ima duplino, duplo; duplast: žlamborasto drevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] 1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.