elástičen -čna -o prid., elástičnejši (á) 

1. 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična
   ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
   // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice
2. 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava
3. 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga
   ● ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami

elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razvléči -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́) 

1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
   1. a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti
   2. b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja
2. 2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču
   // ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel
3. 3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti
   1. a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla
   2. b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel
      ● ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil

razvléči se 
1. 1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila
   // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono
2. 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim
3. 3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo

razvléčen -a -o: pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 

1. 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze
   // človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja
   // ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo
2. 2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo
3. 3. redko trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje
4. 4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek
5. 5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila
   // knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
6. 6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa
7. 7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
   // tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
8. 8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
   ● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
   ♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; jur. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

deformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira
// spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral

deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.