diskréten1 -tna -o prid., diskrétnejši (ẹ̑) - 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek; bil je diskreten in je molčal; obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno
// hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno - 2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga; diskretna razsvetljava; diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal
diskrétno prisl.: oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) - 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
- 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
// s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje
elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
enostáven -vna -o prid. (á ā) - 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje
- 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi
♦ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin
enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba
// pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
styling -a cit. [stájling-] in stájling -a m (ȃ) 1. ukvarjanje s celostno podobo posameznika, zlasti glede oblačenja, pričeske, dodatkov: Vaš studio se ukvarja predvsem s stylingom za najrazličnejše revije, prireditve, reklame | Gospe čedalje pogosteje prosijo strokovnjake za nasvet na področju mode in stajlinga 2. celostna podoba posameznika: Stylingi so bili smiselno dodelani s torbicami in elegantno obutvijo, okrašeno z biserčki | Morda bi si moški drznili več, če ne bi bili stajlingi v modnih revijah tako očitno gejevsko obarvani E ← agl. styling iz (↑)stíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ukrojíti -ím dov., ukrójil (ī í) - 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti
// redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga - 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna
// izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog
ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
uredíti -ím dov., urédil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv
♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu
// v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek - 2. narediti, da pride kaj v stanje
- a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu
- b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode
- c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname
- 3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti
- 4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti
- 5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose
// z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis - 6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom
- 7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil
- 8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti
// glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal
// urediti formalnosti opraviti
// narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko
uredíti se priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami: razmere v državi, gospodarstvu so se uredile / njihovi medsebojni odnosi so se uredili
// priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo
● vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila
urejèn -êna -o - 1. deležnik od urediti: lepo urejen park; živeti v skromnih, a urejenih razmerah; ne skrbi, stvar je urejena; abecedno, časovno urejen; urbanistično urejen kraj
● vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti
♦ mat. urejena množica - 2. ki se drži določenega reda, pravil: urejen človek; idejno, moralno urejen; prisl.: urejeno izgledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
urejênost -i ž (é) lastnost, značilnost urejenega: urejenost gradiva, kartoteke / urejenost naselja / občudovati njeno elegantno urejenost / tehnična urejenost knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
uslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena;
mačka se je usločila;
usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila stropuslóčiti se ekspr. pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica
uslóčen -a -o: usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.