duhóven -vna -o prid. (ọ̄) - 1. nanašajoč se na duh duhá:
- a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem pesniku; njuna ljubezen je bila le duhovna / izrazito duhovna usmerjenost generacije / duhovna kultura
- b) duhovni tokovi polpretekle dobe; duhovni vodja mlade generacije; duhovna kriza na prelomu stoletja / duhovni napredek človeštva; pri njem se je zbrala vsa duhovna elita; duhovno bogastvo naroda / duhovne dobrine, vrednote / duhovne vede
● ekspr. duhovni oče vstaje idejni utemeljitelj, pobudnik - c) duhovna bitja
- 2. verski, religiozen: duhovna rast vernikov; duhovno življenje faranov / pesmi duhovne in posvetne vsebine / nuditi bolniku duhovno tolažbo
♦ rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja - 3. star. duhovniški: duhovni in posvetni pisatelji dvajsetega stoletja; duhovni stan / duhovni gospod duhovnik
duhóvno prisl.: taka literatura človeka duhovno ne angažira; pred nastopom se je hotel še duhovno pripraviti; duhovno se zbližati; sam.: ne kaže zanimanja za duhovno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elíta -e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita;
spadati med elito;
duhovna elita naroda;
svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite
♦ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elitíst -a m, člov. (ȋ) 1. pristaš nazora, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: Nasprotja med t. i. elitisti in populisti se bodo morda počasi le umirila, saj obe strani spoznavata, da je najbolje sodelovati 2. kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitnež, elitnik: Prepričan sem, da je dejstvo, da elitist želi najboljše, odlika E (↑)elíta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
elítnik -a m, člov. (ȋ) kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnež: Znani politik je spomnil, da te dni Edvard Kocbek tudi uradno stopa v panteon slovenskih elitnikov duha E (↑)elíta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
getoizácija -e in getizácija -e ž (á) 1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: Menim, da getoizacija Romov v romska naselja ni ustrezna rešitev bivalnih razmer romske populacije 2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine; Burska elita se pritožuje, da vladajoči ANC načrtno spodbuja vsesplošno prevlado angleščine in getoizacijo njihovega jezika E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
intelektuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor;
intelektualni razvoj;
intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elitaintelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pòstkomunístični -a -o in póstkomunístični -a -o prid. (ȍ-í; ọ̑-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; pokomunistični: postkomunistična družba; postkomunistična država; postkomunistična elita; postkomunistično obdobje; Profesor je ekonomist in teoretik svetovnega formata in eden najboljših poznavalcev postkomunistične tranzicije E (↑)póst... + (↑)komunístični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
povzpétniški -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na povzpetnike ali povzpetništvo: povzpetniški politiki; povzpetniška elita; Bogata trojka je v zadnjih letih v Italiji postavila denarno mejo, ki se ji le tu in tam približa kak manjši klub, podprt s povzpetniškimi načrti bogatega posameznika E (↑)povzpétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
úmstven -a -o prid. (ȗ) knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna // umstvena elita narodaúmstveno prisl.: umstveno se razvijati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.