Tiskanje

niacín niacína samostalnik moškega spola [nijacín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v drobovini, mesu, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na celično presnovo, tvorbo in delovanje beljakovinskih celičnih struktur; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B3

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. niacin, okrajšano iz ni(cotinic) ac(id) ‛nikotinska kislina’ + ↑(vitam)in

strojepísje strojepísja samostalnik srednjega spola [strojepísje]

1.

stenografsko zapisovanje, urejanje besedil z računalnikom, pisalnim strojem

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz ↑stroj + ↑pisati

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

1.

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

2.

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

3.

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

3.1.

ekspresivno

4.

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]

1.

iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo

2.

kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari

3.

vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja

3.1.

4.

iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital

5.

slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit

STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak]

mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z vzhodnega Balkana

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz kay- ‛čvrst, trd’ - več ...

reprezentántka reprezentántke samostalnik ženskega spola [reprezentántka]

športnica, ki je članica reprezentance

ETIMOLOGIJA: ↑reprezentant

zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati]

1.

ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi

2.

ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem

3.

ekspresivno priti iz rodil

ETIMOLOGIJA: ↑vekati

enajstêrec enajstêrca tudi enajstérec enajstérca samostalnik moškega spola [enajstêrəc] tudi [enajstérəc]

1.

iz literarne vede verz z enajstimi zlogi

1.1.

iz literarne vede

;

SINONIMI:

iz literarne vede jambski enajsterec, iz literarne vede laški enajsterec

STALNE ZVEZE: jambski enajsterec, laški enajsterec
ETIMOLOGIJA: iz enajster iz ↑enajst

strúžiti strúžim nedovršni glagol [strúžiti]

1.

oblikovati vrteči se predmet z odrezovanjem tankih plasti

1.1.

1.2.

2.

manj formalno igrati, predvajati glasbo, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = cslov. stružiti, rus. stružítь < pslov. *stružiti iz *strugъ ‛strgalo’ iz ide. korena *streu̯g- ‛drgniti, gladiti, narediti hitro potezo’ - več ...