aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
- nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ántikorónski pridevnik
- ki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: protikoronski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ázijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije
nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
biolóška nesréča -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé]
- 1. iz veterine bolezen goveda, ki povzroča degenerativne spremembe možganskega tkiva in se lahko prenaša tudi na človeka; SINONIMI: bolezen norih krav, iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna encefalopatija, manj formalno nore krave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Cepivo proti novemu koronavirusu ali proti bolezni covid-19?
Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
covid-19
Predlog
covida-19 samostalnik moškega spolabolezen
IZGOVOR: [kôvid-devétnajst], rodilnik [kôvida-devétnajst] tudi [kôvid-devetnájst], rodilnik [kôvida-devetnájst]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
decimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od decimirati: epidemija se je sprevrgla v pravo decimiranje otrok
glagolnik od decimirati: epidemija se je sprevrgla v pravo decimiranje otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
demokracȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
difteríja -e ž (ȋ)
med. davica: preboleti difterijo; bacil difterije; epidemija difterije
med. davica: preboleti difterijo; bacil difterije; epidemija difterije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola]
- 1. iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki
- 1.1. iz medicine virus, ki povzroča to bolezen in se prenaša s telesnimi tekočinami
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
endẹ́mičen -čna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidẹ́mičen – glej epidemȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidemíja -e ž (ȋ)
nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidemíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ gripe; nevarnost hudih epidemij |nalezljivih bolezni|; poud. ~ požarov |možična pojavitev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidemíja -e ž
nenadni izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
epidemȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidemȋja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
epidemio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |epidemija| epidemiológ, epidemiologíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
grípa -e ž (í)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije; piščančja gripa ptičja gripa
♦ med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; vet. prašičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije; piščančja gripa ptičja gripa
♦ med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; vet. prašičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
grozíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
- grozíti se zastar.
1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se
2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela
- grozèč -éča -e:
grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
grozíti -ím nedov. grôzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; grozênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu z/s čim ~ nasprotniku s pestjo; Cesti ~i plaz; groziti koga Samota jo ~i; ~i epidemija
grozíti se -ím se (í/ȋ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se
grozíti se -ím se (í/ȋ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
híravec tudi hirávec -vca m (í; ȃ)
nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
influénca -e ž (ẹ̑)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izbrúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo
2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje
● ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla
5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh
6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar
// pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda
1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo
2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje
● ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla
5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh
6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar
// pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
jézdec Frazemi s sestavino jézdec:
apokalíptični jézdeci, [kot] jézdeci apokalípse
apokalíptični jézdeci, [kot] jézdeci apokalípse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Jezikovne izbire: »epidemiološke« ali »epidemične« razmere
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?
Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
korónaepidemíja, koróna epidemíja samostalnik ženskega spola
- epidemija bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kôza -e stil. -é ž (ó)
1. manjša domača žival s srpastimi rogovi: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije
2. slabš. neumna, domišljava ženska: ona je prava, velika koza / kot psovka: koza neumna; koza kozasta
3. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: desko položiti na kozo / tesarska koza; koza za žaganje drv
// tej podobna priprava, ki se rabi kot podstavek: risalna deska, postavljena na dveh kozah
4. nar. okrogla lončena posoda, navadno s tremi nogami ali brez njih: okrog koze je bilo polno žerjavice
5. mn. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži: preboleti koze; epidemija koz / ekspr. takrat so razsajale koze; pog. koze cepiti proti kozam; zastar. koze staviti cepiti proti kozam
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ agr. koza kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; grad. koza lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži; strojn. ležajna koza kovinska priprava za držanje ležaja v določeni razdalji od tal; šport. koza telovadno orodje za preskoke; vet. goveje, ovčje koze; zool. divja koza gams
1. manjša domača žival s srpastimi rogovi: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije
2. slabš. neumna, domišljava ženska: ona je prava, velika koza / kot psovka: koza neumna; koza kozasta
3. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: desko položiti na kozo / tesarska koza; koza za žaganje drv
// tej podobna priprava, ki se rabi kot podstavek: risalna deska, postavljena na dveh kozah
4. nar. okrogla lončena posoda, navadno s tremi nogami ali brez njih: okrog koze je bilo polno žerjavice
5. mn. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži: preboleti koze; epidemija koz / ekspr. takrat so razsajale koze; pog. koze cepiti proti kozam; zastar. koze staviti cepiti proti kozam
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ agr. koza kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; grad. koza lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži; strojn. ležajna koza kovinska priprava za držanje ležaja v določeni razdalji od tal; šport. koza telovadno orodje za preskoke; vet. goveje, ovčje koze; zool. divja koza gams
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
koza
Predlog
koze samostalnik ženskega spolažival
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju koze oziroma ovce
IZGOVOR: [kôza], rodilnik [kôze]
BESEDOTVORJE: kozin
ZVEZE: slovenska sanska koza, slovenska srnasta koza, črne koze
PRIMERJAJ: ovca
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola [kôze]
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
- nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SINONIMI: črne koze
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
- 1. odrasla samica goveda
- 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kúga -e ž (ú)
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kúga -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: vodna kuga
huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi
SINONIMI:
star. črna smrt
vodna kugaSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
kúga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kulminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti
knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
legionelóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
- vnetje možganske mrene
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
míl -a -o prid., milêjši (ȋ ī)
1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice
// ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti
2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega
// malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki
4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja
5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina
6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega
b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud
● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem
1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice
// ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti
2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega
// malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki
4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja
5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina
6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega
b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud
● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem
- mílo prisl.:
milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati
● ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
- míli -a -o sam.:
knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
náhod -ọ́da m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
nalẹ́sti se -ẹ̑zem se dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
obalno-kraški
Predlog
obalno-kraška obalno-kraško pridevnikobalni in kraški
IZGOVOR: [obálno-kráški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ogrozíti -ím dov., ogrózil (ī í)
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu
// publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu
// publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata
- ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o:
socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo območje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ogrozíti -ím dov. ogrózil -íla, nam. ogrozít/ogrozìt, ogróžen -a tudi ogrožèn -êna; drugo gl. groziti (í/ȋ í) koga/kaj Epidemija je ogrozila predvsem otroke; publ. Napadalec je ogrozil uspeh gostujočega moštva povzročil neugoden položaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ogrozíti -ím dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
Otok
Predlog
Otoka samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno nadomestno ime
Velika Britanija
IZGOVOR: [ôtok], rodilnik [otóka]
BESEDOTVORJE: Otočan, Otočanka, Otočanov, Otočankin, otoški
PRIMERJAJ: otok
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pandemíja -e ž (ȋ)
med. epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin: pandemija gripe, kolere; pren., knjiž. svet je pretresen zaradi pandemije mladih narkomanov
med. epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin: pandemija gripe, kolere; pren., knjiž. svet je pretresen zaradi pandemije mladih narkomanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pandemíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ gripe |epidemija širšega obsega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pojémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
izraža približevanje koncu
a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
// biti v vedno manjši
c) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
č) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
● ekspr. kar pojema od žalosti hira
izraža približevanje koncu
a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
// biti v vedno manjši
c) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
č) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
● ekspr. kar pojema od žalosti hira
- pojemajóč -a -e:
s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril
♦ glasb. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
popúščati -am nedov. (ú)
1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv
2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati
c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli
4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom
5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča
● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv
2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati
c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli
4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom
5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča
● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pošȃst -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prèdkorónski pridevnik
- ki je v zvezi s časom pred izbruhom bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: predkovidni
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prizanêsti -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é)
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno
- prizanesèn tudi prizanešèn -êna -o:
nič nam ni bilo prizaneseno; želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno; otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prizanêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) komu/čemu za kaj ~ komu za napake; prizanesti komu/čemu z/s čim ~ staršem s skrbmi; poud.: Prizanesi mi s hvalo |Ne hvali me|; Epidemija jim je prizanesla |jih ni prizadela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
prizanêsti - nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odpustiti komu/čemu
Mati rada prizanese.
Mati rada prizanese.
2.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Prizanesli so mu (s hudimi skrbmi).
Prizanesli so mu (s hudimi skrbmi).
2.1.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Epidemija jim je prizanesla (z umrljivostjo).
Epidemija jim je prizanesla (z umrljivostjo).
3.
kdo/kaj prisluhniti komu/čemu
Neprištevnim in zaljubljenim je treba prizanesti.
Neprištevnim in zaljubljenim je treba prizanesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
salmonelóza -e ž (ọ̑) med.
črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: oboleti za salmonelozo; epidemija, izbruh, preprečevanje, širjenje salmoneloze; primeri salmoneloze
črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: oboleti za salmonelozo; epidemija, izbruh, preprečevanje, širjenje salmoneloze; primeri salmoneloze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sárs -a m (ȃ) med.
nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni oteženo dihanje, visoka temperatura, vnetje pljuč, bolečine v mišicah: za sarsom umirajo predvsem starejši in imunsko oslabljeni ljudje; epidemija sarsa; izbruh, širjenje sarsa
nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni oteženo dihanje, visoka temperatura, vnetje pljuč, bolečine v mišicah: za sarsom umirajo predvsem starejši in imunsko oslabljeni ljudje; epidemija sarsa; izbruh, širjenje sarsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
SARS
Predlog
SARS-a tudi SARS SARS samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
bolezen, hudi akutni respiratorni sindrom
v prenesenem pomenu virus, ki povzroča bolezen
IZGOVOR: [sárs], rodilnik [sársa] tudi [sárs]
PRIMERJAJ: sars
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tífus -a m (ȋ)
bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, med. trebušni tifus1: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus
♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica
bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, med. trebušni tifus1: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus
♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tífusen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija
♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne
nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija
♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]
- nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ugonobíti -ím dov., ugonóbil (ī í)
knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo
● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil
knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo
● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil
- ugonobljèn -êna -o:
ugonobljena mladost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
uníčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
- uníčen -a -o:
zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
Uničil (ji) je kariero.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024
vírusen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij
2. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij
2. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zdesétkati -am dov. -an -ana; zdesétkanje (ẹ̑) koga/kaj Epidemija je zdesetkala prebivalstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zika
Predlog
zike samostalnik ženskega spolavirus, imenovan po gozdu Zika v Ugandi
mrzlica zaradi okužbe z ziko
IZGOVOR: [zíka], rodilnik [zíke]
BESEDOTVORJE: zikin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zlaténica -e ž (ẹ̑)
1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi: pri bolniku se je pojavila zlatenica; zlatenica pri hepatitisu; zlatenica pri novorojenčkih
2. vnetje jeter, med. hepatitis: imeti, preboleti zlatenico; epidemija zlatenice
1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi: pri bolniku se je pojavila zlatenica; zlatenica pri hepatitisu; zlatenica pri novorojenčkih
2. vnetje jeter, med. hepatitis: imeti, preboleti zlatenico; epidemija zlatenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.