esêj -a m (ȇ) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje;
filozofski, literarni esej;
esej o umetnosti;
knjiga esejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
empiríja -e ž (ȋ) spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije;
uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo // spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
literárnokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila
♦ lit. literarnokritični esej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
modríca2 -e ž (í) knjiž. muza: prositi modrico za navdih / pesn. sin modric pesnik / esej o Vodnikovi modrici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek;
fant je po naravi zgovoren in dovtipen;
nenavadno, zelo zgovorna je;
bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna;
članek z zgovornim naslovom;
njegov molk je zgovoren;
ta primer je zelo zgovoren;
slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage zgovórno prisl.:
dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
razpravljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravljanje: razpravljalni esej, spis;
razpravljalna vloga parlamenta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
esejístičen -čna -o prid.(í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.:
esejistično pisan življenjepis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
esejístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: ukvarjati se z esejistiko;
gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.