empiríja -e ž (ȋ) spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eséj -a (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

esejístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

esejístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika
// esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

esejizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati čemu značilnosti eseja: esejizirati pripoved E (↑)eséj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fótoesêj -a m (ọ̑-ȇ)
oblika umetniškega izražanja, pri kateri objavljena ali javno predstavljena, organizirana razvrstitev fotografij, posnetkov na določeno temo sporoča zgodbo, poanto: Na letošnjem natečaju so mu v kategoriji fotoesej iz življenja ptic podelili nagrado za zgodbo o ljubezni, rojstvu in rasti pingvinov E (↑)foto… + (↑)eséj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

literárnokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila
 
lit. literarnokritični esej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

modríca2 -e ž (í) knjiž. muza: prositi modrico za navdih / pesn. sin modric pesnik
// esej o Vodnikovi modrici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
  2. 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 9