fén -a m (ẹ̑) 

1. 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah
2. 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fen: fenski veter / fenski oblak strnjena oblačna gmota nad gorovjem, kadar piha fen
// fensko sušenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.