1. 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
   ♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva
   // s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija
2. 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo
3. 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo
4. 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti
5. 5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje
2. 2. ki kaj omejuje
   1. a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo
   2. b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina
   3. c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu
      ● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal
   // ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju
   // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč
2. 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini
   // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno
3. 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma
   // narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja
   // ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo
4. 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti
   1. a) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati; tu me ne bi obdržali niti na vrvi
   2. b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje; obdržati (si) naročnike, odjemalce
5. 5. ne prenehati
   1. a) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt
   2. b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu; obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti
      // obdržati družinske navade
   3. c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk
6. 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati; podjetje se je kljub krizi obdržalo; kot kovač se ni mogel obdržati; obdržati se brez tuje pomoči
   // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
   ♦ šah. obdržati figuro
7. 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo
   // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo
   // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost
8. 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi; ta dogodek sem obdržal v spominu
9. 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
   ● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa

obdržáti se 
1. 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
   // ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
   // pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile
2. 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
3. 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
   ● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na življenje:
   1. a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost
      // izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje
   2. b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja
      // življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba
   3. c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost
   4. č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo
   5. d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven
2. 2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
   ● ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
   ♦ biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; jur. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva

življênjsko 
1. 1. prislov od življenjski: take primere je treba reševati življenjsko; življenjsko nevaren padec smrtno nevaren; biti življenjsko zavarovan
2. 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: denar življenjsko potrebujemo; stvar ga je življenjsko zanimala; življenjsko pomembno vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
   // s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
   // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. 2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
   // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. 3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
   // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. 4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. 5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. 6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. 7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
   ● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
   ♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca
   ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence
2. 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja
   // s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki
3. 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države
   // z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi
2. 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika
   ♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
   // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem
2. 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. a) materialistični nauk tega filozofa; materialistični svetovni nazor; materialistične ideje; materialistično pojmovanje zgodovine / materialistična dialektika; materialistična filozofija
2. b) zelo materialističen človek; njegovo delovanje je precej materialistično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
   // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. 2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čimveč v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje
   // ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. 3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
   // kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. 4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. 5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
   ● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
   ♦ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija
2. 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno
2. b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk
   ♦ filoz. nravstvena filozofija etika; jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe

nrávstveno prisl.: to ga je nravstveno dvignilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
   // ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema
2. 2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
   ♦ lit. realistični roman

realístično prisl.: realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile
2. 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija
   // ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet
3. 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka
   // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. ki temelji predvsem na volji: umetnikovo voluntaristično razmerje do sveta / voluntaristična filozofija, psihologija / voluntaristična odločitev
   // nav. slabš. ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi: voluntarističen človek / voluntaristična politika
2. 2. knjiž. hoten, voljen: emocionalne, intelektualne in voluntaristične funkcije duševnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
   // celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. 2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
   // celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. 3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. 4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
   ● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost
2. 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture
   // ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture
   // ženska klasične lepote
   // redko klasicističen: pravila klasične estetike
2. 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
   ♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje

klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj
   ♦ med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov
   // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji
2. 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih
   ● ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pragmátično prisl.: pragmatično reševati probleme
♦ filoz. pragmatična filozofija pragmatizem; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem
   // muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem
2. 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na stari vek: staroveški pisci; staroveška država, filozofija; obnoviti staroveško obzidje / staroveška zgodovina
2. 2. star. nesodoben, zastarel: staroveški nazori / njegovi starši so še precej staroveški starokopitni
   // nosil je staroveški klobuk nemoderen, nesodoben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost
2. 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje

stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija
   ♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena
2. 2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana
   // ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast
   // ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel
2. 2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje
   ● ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. med. sposobnost povzročiti bolezen: zmanjšati virulenco bacila, bakterije
2. 2. knjiž., ekspr. sposobnost prevzeti, pridobiti koga: filozofija na višku svoje virulence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

empírično prisl.: empirično dobljeni izsledki; empirično ugotoviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

idealístično prisl.: misliti, ravnati idealistično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

1. 1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna: pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika
   // po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov: dialektika in metafizika
2. 2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost: gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti
3. 3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje: njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pragmatístično prisl.: pragmatistično usmerjena sociologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

racionalístično prisl.: racionalistično usmerjen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

humanístično prisl.: humanistično izobražen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.