fín -a -o prid., finêjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi;
vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete;
pripravila je same fine jedi;
fina blaga;
fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz;
fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci;
fini kamenčki;
fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stenefíno
1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fín -a -o; -êjši -a -e (ȋ; ȇ) ~ pesek; poud. ~a družina |ugledna, veljavna|; iron. ~e metode |grde|; knj. pog.: ~ zrak čist, svež; ~a kava okusna; ~a šala duhovita, domiselna; ~o pecivo boljše, izbrano; ~o sadje dobro, kvalitetnofíni -a -o (ȋ) ~ omet; ~o brušenjefínost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fín -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
fȋn -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fȋn, adj. fein; — prim. it. fino.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin [fȋn]
pridevnikkoroško tanek, drag, dragocen, nežen
PRIMERJAJ: fajn
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin prid.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin ► ˈfiːn -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dramátika fin de siècla -e -- -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkəl] m (ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle;
duhovna kriza fin de siècla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin de sièclePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [fên də sjékəl], rodilnik [fên də sjékla]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fin de siècle ~ ~ -la [fen də sjékəl] m, pojm. (ẹ̑) |doba dekadence|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.