fíno1 prisl. -êj(š)e (ȋ; ȇ) nač. ~ se oblačiti; mer., knj. pog.: ~ se je udaril zelo; ~ se zabavati zelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno2 povdk. (ȋ) ~, vsi smo za ta predlog
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024
fíno2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024
fino
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fino prisl.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fín -a -o prid., finêjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi;
vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete;
pripravila je same fine jedi;
fina blaga;
fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz;
fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci;
fini kamenčki;
fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stenefíno
1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno.. prvi del podr. zlož. (ȋ) fínomehánik, fínomehánika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno brúšenje -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno sondíranje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.
fíno sondíranje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.