analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
andánte prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andanteandánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
báht -a m (ȃ) denarna enota Tajske: tajski baht; Turistično mikavnost Tajske je okrepila še devalvacija bahta E ← taj. baht, prvotno 'utežna enota 15,16 g'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) - 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
// ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven - 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
- a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
- b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
- c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
- č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
- d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
- e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
- f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
- g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
- h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
- 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
číli -ja m (ȋ) 1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili 2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E ← agl. chili ← špan. chile ← indijan. (nahuatl) chilli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvóčŕten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) muz. nanašajoč se na tone v oktavi nad enočrtno oktavo: dvočrtni g;
dvočrtna oktava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine 2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E ← agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne 2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ênočŕten -tna -o prid. (ē-ȓ) muz. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema: enočrtni a, c, g / enočrtna oktava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fúnt -a m (ȗ ū) - 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
// nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu - 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
g [gé in gə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ə̏) osma črka slovenske abecede: napiši g;
mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavig neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g
♦ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gís -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton g: igrati od gisa naprej;
neskl. pril.: skladba v gis-molu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grám -a m (ȃ) utežna mera, tisočina kilograma: izračunati v gramih;
tehta pet gramov [g]
● ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grán -a m (ȃ) angleška in ameriška utežna lekarniška enota, 0,06 g: dali so ji tri grane morfija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
GSO -- [gẹesó] m (ọ̑) nav. mn., krat. organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, gensko spremenjeni organizem: vsebovati GSO; register GSO; gojenje GSO; Delo z GSO v laboratorijih poteka po pravilih dobre laboratorijske prakse z upoštevanjem mednarodnih varnostnih pravil E kratica za g(ensko) s(premenjeni) o(rganizem)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jézero stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne;
napraviti jezero z umetno pregrado;
reka se izliva v jezero;
cesta je speljana ob jezeru;
voziti se po jezeru;
kopati se v jezeru;
čisto, globoko jezero;
breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska // Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero // ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša) // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
k predl., pred k in g h, z dajalnikom - 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi - 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji
- 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom
- 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? - 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
- 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
karát -a m (ȃ) obrt. - 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
- 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kljúč -a m (ú) - 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ
// takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem - 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv
- 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz
// ključi za matice - 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ
// ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema - 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lekárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski
♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
líbra -e ž (ȋ) nekdaj - 1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti: potrošiti sto liber
- 2. utežna enota, od 300 do 500 g: dve libri volne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lót2 -a m (ọ̑) nekdaj utežna mera, 17,5 g: šestdeset lotov zlata
● star. lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti vsaj malo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ) - 1. ki dosega nizko stopnjo
- a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
- b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
- c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
- č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
- d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
- e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
- f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
- g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
- h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
- i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
- j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno
// publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
- 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega
// majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
májhno prisl., nar. malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor
májhni -a -o sam., nar. mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
máli -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) - 1. določna oblika od majhen:
- a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
- b) pog.: mali golaž; malo pivo
- c) spori v malih kolektivih; mali narodi
- č) topovi z malimi dometi
- d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
- e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
- f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija
// mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest - g) male in velike napake
- h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
- 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka
máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mehkonébnik -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ob... predpona - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
- b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
- c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
- č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
- d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
- e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
- f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
- g) same dovršnosti: občutiti
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
- 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
po... ali pò... predpona (ȍ) - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
- b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
- c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
- č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
- d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
- e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
- f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
- g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
- 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pólsládek -dka -o [u̯s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pôlsúhiSSKJ -a -o [pou̯suhi] prid. (ȏ-ú) pôlsúho víno -ega -a s (ȏ-ú, í)
vino, ki ima v enem litru do 15 g sladkorja: Porabniki med belimi vini najbolj cenijo suho in polsuho vino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pre...1 predpona - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti
- b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti
- c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati
- č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti
- d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati
- e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se
- f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti
- g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
precizíjski -a -o prid. (ȋ) teh. za katerega je značilna velika preciznost: precizijski instrumenti / precizijski barometer; precizijska tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pri... ali prì... predpona (ȉ) - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati
- b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti
- c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti
- č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja
- d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči
- e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati
- f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati
- g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek
- 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
raz... predpona - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini
- b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se
- c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti
- č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se
- d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati
- e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se
- f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati
- g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) - 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
- a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
- b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
- 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
- 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
- 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
- 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
- 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje
sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
só m neskl., tudi só sója (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sól m neskl., tudi sól sóla (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
téhtnica -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico;
uravnotežena tehtnica;
občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti
● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani
♦ astr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
twingo -a cit. [tvíngo] m, živ. (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Renault: novi twingo; Iz twinga sta ukradla snemljivo ploščico za avtoradio, glasbene kasete in etui z dokumenti E ← frc. Twingo iz (↑)tv(íst) + (↑)(sw)ín(g) + (↑)(tán)go
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
únča -e ž (ȗ) angleška in ameriška utežna enota, približno 28,35 g: unča masla
♦ obrt. angleška in ameriška utežna mera za zlato, drage kamne, 31,10 g // nekdaj utežna mera, približno 35 g: dobil je tri unče kruha na dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
velár -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik: velari g, h, k
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī) - 1. ki dosega visoko stopnjo
- a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
- b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
- c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev
// število a je večje od b - č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
- d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
- e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
- f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
- g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
- h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
- i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
- j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
- 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
velíki -a -o sam., nar. véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
véliki -a -o prid. (ẹ̑) - 1. določna oblika od velik:
- a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica
- b) pog. veliko pivo
- c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
- č) puška z velikim dometom
- d) te velike razlike so se še povečale
- e) kaj študira tvoj veliki sin
- f) veliki klanec je za nami
- g) vem za njegovo veliko bolečino
- h) velika kmetija je propadla
- i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki
- 2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astr. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; kem. velika molekula makromolekula; lingv. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; muz. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica
véliki -a -o sam.: publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati; prim. več, velik, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
velikóst -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo- a) razsežnosti: meriti velikost; razvrstiti po velikosti; majhna, povprečna velikost; velikost črk; velikost gozda; človek srednje velikosti / kip v naravni velikosti; listi zrastejo do velikosti dlani
- b) merljive količine: velikost zamude
- c) števila sestavnih enot: velikost kolektiva, skupine se je zmanjšala
- č) dolžine: velikost koraka, razdalje
- d) trajanja: velikost časovnih enot
- e) možnega razpona: velikost kazni, razlik
- f) nav. ekspr. intenzivnosti, učinka: velikost moči / velikost bolečine
- g) razsežnosti in delovanja ali dejavnosti: velikost kmetije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
víno -a s (í) - 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina - 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
violínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo
♦ muz. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
za... ali zà... predpona (ȁ) - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati
- b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati / zasnežiti
- c) usmerjenosti dejanja v notranjost česa tako, da kaj tam s svojim delom ostane: zadreti, zasaditi / zaglodati se, zajesti se
- č) odklona od prave poti, mere: zabloditi, zaiti / zadeliti se, zagovoriti se / zasedeti se
- d) izgube, porabe česa: zakockati, zapiti
- e) časovne omejenosti dejanja: zacincati / zacepetati, zahlastati
- f) začetka dejanja: zagospodariti, zajokati, zavladati
- g) same dovršnosti: zakikirikati, zakričati / začutiti, zaželeti / zapisati, zaščititi
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zagovor, zajedav, zapis
- 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zadoben, zamejstvo, zatilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zêzati -am nedov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: V kantini igrajo karte in zezajo natakarice 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: Nazaj grede nas vedno zezajo na carini E ← hrv., srb. zȅzati, prvotno 'premikati, tresti', = slovensko nar. zẹ́zati 'migati' < pslov. *zęzati k *zęt'i 'korakati' < ide. *g'henghzêzati se -am se nedov. (ȇ)
1. šaliti se, norčevati se: Postopali so pred trgovino in se zezali
2. mučiti se, truditi se: Že kar nekaj časa se zeza s svojim računalnikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žôlnaSSKJ -e [žou̯na] ž (ó) naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.