ahker m, F5, menianum, -ni, en ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergula, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

davri ž mn., F7, biforis, dvuja vrata, ali davri, topelt davri, katera ſe na dvá plata odpèrajo; hostium, -ÿ, davri; ostium, -tÿ, dauri, vrata; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi; pyla, -ae, ene davri, ali vrata; submotor, -oris, vratár: en varih per davrih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gangič [gángič] samostalnik moškega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gank, hodin, krpt, hodišče, vojdišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gank [gȁnk] samostalnik moškega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gangič, hodin, krpt, hodišče, vojdišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gank samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gank m, F16, ambitus, -tus, ambulacrum, gank; arula, tudi en gánk; cryptoporticus, gank pod ṡemló; fori, -orum, tudi bervy ali ganki v'barki; gabbatha, en gvelban gank; hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtréhe, na katerih ſe plèſhe; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; orchestra, -ae, en muſt, ali gant [gank] na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, en ahker, gank, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; peribolus, tá ṡyd, ali gank, inu takeſhnu okroglu meiſtu. Ezech:42.v.7; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajenîe; projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gank m gank, mostovž, balkon: Pilatus je bil Christuſha na gank tož. ed. perpelal ǀ En dan zhes gank tož. ed. gleda ← srvnem. gang ‛hodnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gank sam. m ♦ P: 7 (*P 1563, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gledanje s, F24, amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa gledanîe; aspectabilis, vrédin gledanîa; cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro ali comedio nareja; comicus lusus, ena ygra ṡa gledanîe; conspiciendus, -a, -um, vrédin gledanîa; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt; exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun gledanîe ene rizhy; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa; prospectus, -us, gledanîe; prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán k'gledanîu, inu h'zhudovanîu; spectabile opus, enu lipú, gledanîa vrédnu déllu; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu; spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin gledanîa, ṡa gledanîe; spectatio, gledanîe; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; visendus, -a, -um, vrédin gledanîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gospoda ž, F3, athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo goſpoda nyh ſtole iméli k'ſidenîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gvelban del., F4, arcuatus, v'kriven gvelban; camera, -ae, gvelbana kamra, prédal; fornicatus paries, ena ſténa gvelbana; gabbatha, en gvelban gank

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hodin [hodȋn] samostalnik moškega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gangič, gank, krpt, hodišče, vojdišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hodišče [hodíšče] samostalnik srednjega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gangič, gank, krpt, hodin, vojdišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

igranje s, F17, circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe; colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas; follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa ygranîe; fritillus, -li, pretſhpil, ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali k'ygranîu ſliſhi; lusus, -us, ygra, ygranîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo ygranîe; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa ygranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krpt [] (kerpt) samostalnik moškega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gangič, gank, hodin, hodišče, vojdišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krvav -a prid. krvav: ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lopa ž, F7, diaeta, tudi en muſhouṡh, ali loupa, kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe; vestibulum, -li, loupa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

most m, F13, catastroma, -tis, ena plau, ali múſt na vodi, flos, ladja na kateri ſo ẛholnerji; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; pons, -tis, muſt: In ponte perambulare, na moſti ſe prehajati; pons muratus, ṡydani muſt; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pons versatilis, valtara, pouṡdiganṡki muṡt; ponto, ladje múſt; pontones, na ladjah muſtovi zhes tekozhe vodè; sublica, -ae, ſtol, ali ſteber, na katerim múſt ſtoji, kol ṡa múſt; sublicius pons, múſt na ſtebréh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

mušovž m, F9, auditorium, en velik proſtrani muſhovṡh h'poſluſhanîu; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank ali loupa; pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti; solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en muſhouſh pruti ſonzi; triclinium, -nÿ, en muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile; xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

nepokrit prid., paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

odrt -a prid. 1. odrt: Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan: cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

orloba ž, propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

pahnjen del., F15, contrusus, pahnîen poſyli; dejectus, -a, -um, doli verṡhen, pahnîen; detrusus, -a, -um, doli pahnên; eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata pahnîen; expulsus, -a, -um, vun iſegnan, pahnîen, verṡhen; extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên; impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai pahnênu, ſunenu, porinênu; impulsus, -a, -um, pahnên, gnân, nagnán; injectus, -a, -um, notar verṡhen, pahnên; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal sydana; praecipitari, doli pahnên biti, ſe prekuzniti; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; repulsus, -a, -um, odpahnîen, naṡai pahnîen; retrusus, -a, -um, naṡai pahnên; trusus, -a, -um, pahnên

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Pilatus -a m osebno lastno ime Pilat: Pilatus im. ed. je bil Christuſha na gank perpelal ǀ Kaj dershite Nem. Nem. od Pilatuſa rod. ed. ǀ od Pilatusa rod. ed. h' Herodeshu ǀ vidim v' pakli meiſtu perpraulenu sa mene rauen Caiffesha, Herodesha, inu Pilatuſſa rod. ed. ǀ ſo bily sazheli shugat Pilatuſu daj. ed. ǀ od Kaiffesha h' Pilatusu daj. ed. ǀ s'verta Getſemani k'Annasu … inu ſupet Pilatuſsu daj. ed. ǀ pod Pilatuſam or. ed. ǀ Ah kulikajn takorshnih Pilatuſu rod. mn. ſe najde Póncij Pilát, lat. Pontius Pilatus, cesarski namestnik v Judeji (26–36) (SP Mt 27,2); → Pilatuš

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

pokrit del., F11, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ẛhejnfta; coopertus, pokriven, pokryt, odeven; galeatus, -a, -um, s'takim klabukom pokryt, pokriven; instratus, -a, -um, odiven, pokryt, pokriven; intectus, -a, -um, nakryt, pokryt; navis constrata, pokrita ladja; opertus, -a, -um, odiven, pokryt, pokriven, odeit; peplo tectus, -a, -um, s'peizho pokryt, popeizhen; petasatus, -a, -um, s'enim takim klabukom pokryt; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe; tectus, -a, -um, pokryt, ṡakryt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

po leti prisl., F3, cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; in aestate, po leiti; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

prehajanje s, F2, obambulatio, prehajanîe, ṡhpanzeranîe; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

prizidan del., pergula, -ae, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

sala terrena –, cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laẛhku ſalla terrena, gank pod ẛemló

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

sedenje s, F6, accubitus, accubatio, k'enimu ſedenîe, perſedenîe, perleẛhanîe, tú doli leshanîe; incubitus, -us, incubatio, ſuper ova, na jaizih ſedenîe, lèṡhanîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo goſpoda nyh ſtole imeli k'ſidenîu; recubitus, -us, tú leshanîe, ali per miṡi ſedeinîe; residentia, ſtanovitnu ſedenîe; seſsio, ſedeinîe, ſeidaliṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

sred predl., F2, mediterraneus, -a, -um, ſerd ṡemle, delezh od morja leṡhezh; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

strešica ž, F6, lorica, -ae, ṡheléṡni gvánt, oklep, panzar, brambe ſtréſhiza, pred hiſho ſtréſhiza; praestega, -ae, ena maihina ſtréſhiza pred eno hiſho, ali ſhtazuno; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi; suggandia, ſtréſhiza pred hiſho; umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

španciranje s, F5, deambulatio, ſhpanzeranîe, ſprehajanîe, prehod; inambulatio, ſhpanzeranîe, prehojenîe; obambulatio, prehajanîe, ṡhpanzeranîe; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

vojdišče [vọ̄jdišče] ali [vōjdišče] samostalnik srednjega spola

pokrita pot v vrtu ali ob hiši za sprehode

PRIMERJAJ: gangič, gank, hodin, hodišče, krpt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

zidan del., F4, immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; muratus, -a, -um, obṡydan, ṡydan; pons muratus, ṡydani muſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

žlak -a m 1. udarec: na ta pervi shlak tož. ed. ſim bila na tla od shloſti padla, inu omedlela ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku rod. mn. je bil preiel ǀ on ſe pred njega postavi inu te shlake tož. mn. prejemle ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake tož. mn. stepsti 2. udarnina: Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu, temuzh rane, shlaki im. mn., inu gnoina bula nej sashita ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga ran, inu shlaku rod. mn. ǀ Try ſorte bolesni samerkam: rane, shlake tož. mn., inu gnoine bule božji žlak kap: Chriſtus Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka rod. ed. vdarienimu ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke bolesni. Bernarda Miniha od Boshiga shlaka rod. ed. ǀ Ta s'Boshym shlakom or. ed. vdarjeni zhlovik ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom or. ed. vdarjeniga ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam or. ed. udarjeniga osdravil ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil … s'boshem shlakam or. ed. udarjenyh oſdravil ǀ ta s'boshijm shlakam or. ed. vdarjen ǀ s'tem s'bojshim shlakam or. ed. udarienem ſe ſgrevali ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam or. ed. udarieniga shloveka ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom or. ed. vudarjen ← srvnem. slac ‛udarec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.